Tožnik ni izkazal, da je v zadnjem licenčnem obdobju s podiplomskim izpopolnjevanjem zbral 75 kreditnih točk. Prav tako ni opravil preizkusa strokovne usposobljenosti oziroma se na preizkus ni prijavil. To pomeni, da ni izpolnil nobenega od obeh pogojev za podaljšanje zdravniške licence za nadaljnje sedemletno obdobje. Razlogi, ki jih navaja za to, da predpisanih pogojev ni izpolnil, na odločitev ne morejo vplivati. Strokovno usposabljanje je namreč v skladu z določbami ZZdrS in Pravilnika o zdravniških licencah dolžnost vsakega zdravnika ter pogoj za pridobitev in nato podaljšanje licence in s tem za opravljanje zdravniške službe.
ukrep inšpektorja za vode - odločba drugostopenjskega organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje, tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 ni dopolnil tožbe. Tako tožnik tudi v dopolnjeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 16. 9. 2015, še vedno izpodbija odločbo druge stopnje. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijana odločba druge stopnje ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij - pogojni odvzem dovoljenja - načrt finančnega prestrukturiranja - pravila ocenjevanja vrednosti podjetij
Pri izreku pogojnega ukrepa odvzema dovoljenja je tožena stranka odločitev pravilno oprla le na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v predmetni odločbi o začetku postopka odvzema dovoljenja oz. v izjavi tožnice, v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZRev-2. Določbe Zrev-2 so bile v obravnavani zadevi upoštevane, zato ugovori tožnice, da so bile v postopku storjene bistvene kršitve pravil postopka, niso utemeljeni.
Namen poročila iz 146. člena ZFPPIPP je oceniti, ali so izpolnjene materialno-pravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave. Poročilo mora biti sestavljeno v skladu s pravili stroke ocenjevanja vrednosti podjetij. Iz ZFPPIPP ne izhaja, da bi izključeval uporabo ZRev-2. Na podlagi četrtega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora NFP pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti in o tem pripraviti poročilo. Imenovanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti ureja ZRev-2 in tako za njegovo delovanje veljajo določbe ZRev-2. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti mora pri izvrševanju svojih nalog upoštevati strokovna pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih med drugim določa ZRev-2.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 221, 221/1, 226, 227.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za predložitev vloge - vsebinska sprememba vloge po poteku roka za oddajo vloge - subvencioniranje študentske prehrane
Po prvem odstavku 221. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije mora vloga za dodelitev sredstev biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog pa mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno je tožnik glede na konkretni javni razpis imel tudi dovolj časa, da je lahko pripravil kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - izdaja soglasja - komisija OBMP
Glede na določbo 8. alineje 21. člena ZZNPOB je Državna komisija za OBMP pristojna za dajanje dovoljenja za izvajanje vsakega postopka OBMP z uporabo spolnih celic darovalca ali darovalke, zato je neutemeljen ugovor tožnikov, da je toženka s svojo odločitvijo posegla na strokovno področje Centra za OBMP Postojna in da za odločanje o medicinskih razlogih za uporabo postopka OBMP ni strokovno usposobljena.
URS člen 22, 34. ZIntPK člen 11, 11/2, 13, 13/5, 13/7, 15, 15/1, 16. ZUS-1 člen 4, 66.
subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - zaključne ugotovitve - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do izjave - sodelovanje v dokaznem postopku
Zakonitost zaključnih ugotovitev ni odvisna le od materialne zakonske podlage v petem odstavku 13. člena ZIntPK, temveč tudi od tega, ali je bil izdan v skladu s predpisanim postopkom, s čimer je tožniku zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Zakonodajalec s prvim odstavkom 11. člena ZIntPK Komisiji za preprečevanje korupcije ni dal pooblastila za avtonomno predpisovanje postopkovnih določb, temveč zgolj za podrobnejšo ureditev načina njihovega izvrševanja.
Komisija med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek ugotovitev v izjasnitev, in objavo ugotovitev na svoji spletni strani, ne sme opravljati nobenih nadaljnjih postopkovnih dejanj (torej nadaljevati postopka), niti razlogov svojih ugotovitev dopolnjevati s takimi, o katerih se obravnavana oseba ni mogla opredeliti. Z drugačnim ravnanjem je očitno kršena temeljna procesna pravica obravnavane osebe do izjasnitve.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - postavitev začasnega zastopnika
Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Navedeno pomeni, da bi lahko tožnik opravljal pravdna dejanja v tem upravnem sporu le po svojem zakonitem zastopniku. Tožnik pa je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, za kar pa ni procesno sposoben.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe prosilca z dopisom pozvati, da se izjasni, za katere ostale predmete po posameznih šolskih letih zahteva podatke.
brezplačna pravna pomoč - sposobnost biti stranka - stalni skrbnik - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - zavrženje tožbe
Z vročitvijo izpodbijanega sklepa tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. Pozivanje k morebitni odobritvi tožbe bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje, za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe v tej zadevi se je iztekel dne 17. 1. 2015. Ker je bila to sobota, je ob upoštevanju ureditve tako v ZUP, kot tudi v ZPP, treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče v soboto, ampak s potekom prvega prihodnjega delavnika. Ker je bilo to v ponedeljek, 19. 1. 2015, je tožba tožnika, vložena dne 20. 1. 2015, prepozna, zato jo je sodišče zavrglo.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo Sodnega sveta o neizbiri kandidata na mesto sodnika ni upravni akt v smislu določb ZUS-1. Tudi ZSS ne določa, da bi bilo zoper obvestilo dopustno sprožiti upravni spor.
Odločitev o tem, da je določeni kandidat najbolj primeren za zasedbo razpisanega sodniškega mesta in se ga predlaga Državnemu zboru v imenovanje, je akt o izbiri, ki temelji na z zakonskimi okviri določeni diskreciji Sodnega sveta. To izhaja iz četrtega in petega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.
Sodni svet je avtonomen pri izbiri (ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, ni dolžan izbrati kandidata, ki izpolnjuje formalne pogoje), zato tudi lahko določi, kako bo postopek (kolikor ni izrecno urejen z zakonom) vodil.
URS člen 22. ZUS-1 člen 4. ZIntPK člen 4, 13, 15. ZUP člen 9.
upravni spor - poseg v človekove pravice - ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije - varstvo integritete in preprečevanje korupcije - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do enakega varstva pravic - načelo zaslišanja stranke
Izpodbijani akt je bil izdan na podlagi 13. člena ZIntPK. Slednji podrobno ureja postopek za sprejem in objavo zaključnih ugotovitev. Komisija pri svojih postopkih, skladno z določbo 15. člena ZIntPK, če s tem zakonom ni določeno drugače, uporablja ZUP. Komisija svoje poslovanje uredi s poslovnikom in drugimi splošnimi akti (11. člen ZIntPK). Iz navedenega sledi, da mora komisija pri svojih postopkih primarno uporabljati procesna pravila ZIntPk, subsidiarno pa pravila ZUP. Procesna vprašanja lahko drugače kot ZUP ureja le zakon, ne pa podzakonski akt-poslovnik. Zato je torej zmotno stališče tožene stranke, da se zaradi specifičnosti predmetnega postopka kot nadzornega postopka, pri tem postopku ne uporabljajo pravila ZUP, ki veljajo za odločanje v upravnih zadevah.
Upoštevajoč določbo sedmega odstavka 13. člena ZIntPK, bi, po presoji sodišča, morala tožena stranka, pred objavo, tožniku posredovati v izjasnitev tudi dopolnjen osnutek, tako da bi se tudi o navedbah v dopolnjenem osnutku lahko izjasnil. Ker tega ni storila, tožnik ni imel možnosti, da bi se izjasnil o naknadnih dejstvih in okoliščinah, ki lahko vplivajo na odločitev. To pomeni, da v postopku niso bile upoštevane vse v 13. členu ZIntPK določene procesne določbe, ki pomenijo izpeljavo načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Ker je torej bila tožniku kršena pravica do izjave, je izpodbijani akt iz tega razloga nezakonit.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica - stavbna zemljišča - vrednotenje podržavljenih zemljišč
Podjetje – tedaj B. d.d. - je pridobilo lastninsko pravico na predmetnih zemljiščih z zaključenim postopkom lastninskega preoblikovanja po ZLPP (in pravne posledice zaključka lastninskega preoblikovanja podjetja so razvidne iz vpisov v sodnem registru), zato tožnica na drugačno presojo sodišča ne more vplivati z navedbami, da družba A. d.d. pri predmetnih nepremičninah v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske pravice.
Pravni status podržavljenih zemljišč kot stavbnih bi tožnica lahko dokazala le, če bi dokazala, da so bila v času podržavljenja (l. 1947) opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje.
Tožnica, ki se z ugotovitvami ministrstva ni strinjala, je drug način ugotavljanja sedanje vrednosti podržavljenih zemljišč v postopku tudi predlagala, med drugim z dokazovanjem z izvedencem, vendar njenemu dokaznemu predlogu kot nepotrebnemu organ ni sledil. Neupoštevanje take strankine pravice pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri kandidata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V postopkih za izvolitev oziroma imenovanje sodnikov je sodno varstvo zagotovljeno v skladu z 21.a členom ZSS zoper predlog za izvolitev iz 21. člena ZSS oziroma odločbo o imenovanju iz 21. člena ZSS. Zato obvestilo o neizbiri kandidata ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Namen in obseg prostega preudarka izhajata iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano. Namen prostega preudarka, danega sodnemu svetu v postopkih izvolitev oziroma imenovanj sodnikov, je v tem, da se na ta način izbere najprimernejši kandidat za zasedbo prostega sodniškega mesta, pri tem pa je obseg prostega preudarka zamejen s kriteriji, ki so določeni v 28. in 29. členu ZSS. Po presoji sodišča je bil v izpodbijanem aktu prosti preudarek uporabljen v skladu z namenom, za katerega je določen, iz obrazložitve odločbe pa so razvidne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za sprejeto odločitev. Na tej podlagi sodišče zaključuje, da meje prostega preudarka niso bile prekoračene.
ZUTD člen 163/1, 164/1, 167/1, 167/2. ZID-1 člen 2, 16.
ukrep inšpektorja za delo - ukrep prenehanja opravljanja dela z delavci - napoteni delavci - podizvajalsko oziroma naročniško razmerje
Tožnik pri opravljanju svoje dejavnosti čiščenja v svoj delovni proces vključuje delavce, ki so bili napoteni s strani delodajalcev, ki za to dejavnost niso imeli izvedenega vpisa v register pri ministrstvu, pristojnem za delo. Za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa je bistvena ugotovitev, da so obravnavani delavci storitve čiščenja opravljali po navodilih in nadzorom tožnika, z delovnimi sredstvi in čistili tožnika in v delovni obleki tožnika. Navedeni delavci so bili tožniku na razpolago. Da gre za kontinuirano delo izkazujejo tudi evidence dela.
Po presoji sodišča izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Za tak preizkus je predvsem potrebno, da je izrek odločbe jasen, da je dejansko stanje v obrazložitvi odločbe v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter da so dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je odločitev, kot jo obsega izrek odločbe, oprta.
DDV - identifikacijska številka - prenehanje identifikacije - uporaba identifikacijske številke za druge goljufije v zvezi z DDV - zloraba identifikacijske številke
Davčna organa nista pravno zadostno ugotovila obstoja tistih resnih pokazateljev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je vloga tožnika v obravnavani transakciji dobave blaga v tujo državo članico takšna, da verjetno omogoča zlorabo ID številke oz., da je ID številka tožnika za namene DDV verjetno uporabljena v druge goljufije v zvezi z DDV.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razumnost zadeve
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP je namesto kriterija „nujnosti sprožitve postopka“, ker ga ob pravilni razlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ta določba ne obsega, treba uporabiti kriterij „razumnosti sprožitve postopka“ - ta pa je eksplicitno (že) določen v prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP (ta določba se uporabi ob upoštevanju še določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP).
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.