Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V konkretnem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga uporablja najemnik, pravna oseba, ki je sicer v solasti tožnice, kar pa na odmero davka tožnici ne vpliva.
Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilca za mednarodno zaščito člen 7. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1. ZMZ člen 51. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - začasna odredba
Tožena stranka pojasnjuje, da bo le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, dokler se ne bo odločilo o njegovi prošnji, kar bi torej smiselno lahko pomenilo tudi, da je dopustna omejitev gibanja prosilcem za azil že tudi zgolj iz razloga, ker so prosilci za mednarodno zaščito. Takega pomena pa ni mogoče pripisati niti določilu 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ niti določilom 2. alineje 1. odstavka 51. člena.
Tožnik ni niti zatrjeval niti dokazoval škode, ki bi mu nastajala z omejitvijo gibanja na območju Azilnega doma, zato je sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe izpodbijani sklep izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani. Gibanje je še vedno omejeno, čeprav brez posega v njegovo osebno svobodo.
DDV - pravica do odbitka DDV - z utajo DDV povezane transakcije
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je sporne dobave opravil tožnik sam s svojimi delavci. Tožnik v predmetnem postopku ni izkazal, da bi obravnavane storitve izvedli dobavitelji. Navedeno pa izhaja tudi iz ugotovljenih neskladij podatkov iz dokumentov „delovna poročila“ v primerjavi z „evidenco prisotnosti po posameznih mesecih“.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razumnost zadeve
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP je namesto kriterija „nujnosti sprožitve postopka“, ker ga ob pravilni razlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ta določba ne obsega, treba uporabiti kriterij „razumnosti sprožitve postopka“ - ta pa je eksplicitno (že) določen v prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP (ta določba se uporabi ob upoštevanju še določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP).
DDV - identifikacijska številka - prenehanje identifikacije - uporaba identifikacijske številke za druge goljufije v zvezi z DDV - zloraba identifikacijske številke
Davčna organa nista pravno zadostno ugotovila obstoja tistih resnih pokazateljev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je vloga tožnika v obravnavani transakciji dobave blaga v tujo državo članico takšna, da verjetno omogoča zlorabo ID številke oz., da je ID številka tožnika za namene DDV verjetno uporabljena v druge goljufije v zvezi z DDV.
ZUTD člen 163/1, 164/1, 167/1, 167/2. ZID-1 člen 2, 16.
ukrep inšpektorja za delo - ukrep prenehanja opravljanja dela z delavci - napoteni delavci - podizvajalsko oziroma naročniško razmerje
Tožnik pri opravljanju svoje dejavnosti čiščenja v svoj delovni proces vključuje delavce, ki so bili napoteni s strani delodajalcev, ki za to dejavnost niso imeli izvedenega vpisa v register pri ministrstvu, pristojnem za delo. Za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa je bistvena ugotovitev, da so obravnavani delavci storitve čiščenja opravljali po navodilih in nadzorom tožnika, z delovnimi sredstvi in čistili tožnika in v delovni obleki tožnika. Navedeni delavci so bili tožniku na razpolago. Da gre za kontinuirano delo izkazujejo tudi evidence dela.
Po presoji sodišča izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Za tak preizkus je predvsem potrebno, da je izrek odločbe jasen, da je dejansko stanje v obrazložitvi odločbe v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter da so dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je odločitev, kot jo obsega izrek odločbe, oprta.
ZGO-1 člen 136, 136/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka z izvedenimi dokazi in okoliščinami, ki so bile za odločitev v tej zadevi bistvene, to je, da je tožeča stranka posegla v statične elemente objekta, v katerem je izvajala rekonstrukcijo, in dokazi, ki to utemeljujejo, tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila in ji ni dala možnosti da se o njih izjavi.
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka je v tem, da v njem za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku kot npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci ali ogled.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožena stranka roka za dopolnitev vloge ne bi smela obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka po mnenju sodišča ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi.
davčna izvršba - DDV - prispevki za socialno varnost - izvršba na premičnine - obstoj terjatve
Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje jasno izhaja, da tožnik s priloženimi potrdili o plačilih ni uspel izkazati, da so bile terjane terjatve poravnane, saj iz knjigovodskih kartic izhaja, da so se z navedenimi plačili pokrivale druge obveznosti, in ne terjane.
Tožnik v tožbi svojo pavšalno navedbo, da je celotni dol poplačan, izkazuje le s sklicevanjem na listine, ki jih je priložil v upravnem postopku, ki pa jih je presodil že drugostopenjski upravni organ.
postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo
Med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov, saj tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je v okviru svojih pristojnosti izdal CSD A. Zato je sodišče tožniku na podlagi 212. člena ZZZDR postavilo skrbnika za poseben primer, ki bo zastopal tožnika v tem upravnem sporu ter pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - združitev postopka
Iz drugega odstavka 14. člena ZOdvT izhaja, da odvetnik lahko prejme nagrade v isti zadevi le enkrat, kar kaže na namen zakonodajalca, da se vzpostavi celovitejši pristop nagrajevanja dela odvetnikov, v katerem se odvetnikove zaključene celote storitev v postopku ne drobijo. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu s 36. členom ZOdvT tožeči stranki priznala nagrado za enoten postopek in stroške, pri čemer je upoštevala kot vrednost spornega predmeta 62.000,00 EUR (seštevek višin spornega predmeta v zadevi N 100/2012 in pridruženi zadev N 15/2013), tako kot izhajata iz zapisnikov nepravdne zadeve.
pravica do subvencionirane malice - stvarna pristojnost - socialni spor
Določba 38. člena ZUJPS določa, da o pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve in da pritožba ne zadrži izvršitve ter da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Sodno varstvo je tako zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem odloča stvarno pristojno socialno in ne Upravno sodišče.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahtevni objet - vzdrževalna dela
Za vzdrževalna dela je bistveno, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtev. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka zgradila nov objekt namesto prejšnjih treh objektov, tako da je postavila novo konstrukcijo z nosilnimi stenami ter armiranima betonskima ploščama. Navedenih del pa ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela v skladu z ZGO-1.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - nadaljnje dovoljenje za prebivanje z drugačnim namenom - rok za vložitev vloge
Na isti dan, ko je prejel sodno odločbo Vrhovnega sodišča, je tožnik podal prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, kar tudi z vidika štetja rokov po dnevih iz 1. in 2. odstavka 100. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZTuj-2 ni prepozno. Tožena stranka njegove prošnje zato ne bi smela zavreči.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine
Upravni organi praviloma odločajo po stanju in na podlagi predpisov, ki veljajo v času izdaje odločbe. Zakonska sprememba ZTuj-2A, ki je poostrila pogoje za izdajo dovoljenja je bila objavljena v Uradnem listu 7 mesecev preden je tožnik sploh podal vlogo in je s to poostritvijo pogojev bil seznanjen, zato pravna varnost ni bila prizadeta. Tožnik v tem upravnem sporu ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za hčer, imel dovoljenje za stalno bivaje ali za začasno bivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - v času odločanja veljaven predpis
Šele upravno-sodna praksa je utrdila stališče in razlago, da v veliki večini primerov organ odloča po zakonu v času odločanja, ne pa v času vložitve vloge, pri čemer v določenih vrstah zadev lahko zakonodajalec izrecno določi, da velja drug predpis kot pa tisti, ki je v veljavi v času odločanja, med tem ko je določene izjeme vpeljala tudi upravno-sodna praksa zaradi nujnosti varstva pravic strank. Vendar pa tožnik ni uspel izkazati in utemeljiti nujnosti uporabe omenjene izjeme tudi v konkretnem primeru.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 38.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - bolezen prosilca
V skladu z določbo 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku je možen odpis ali delni odpis davčnega dolga tudi v izjemnih primerih - tudi v primeru daljše bolezni ali invalidnosti. Obstoj takšnega primera pa mora izkazati prosilec, ki se na bolezen ali invalidnost sklicuje.
omejitev gibanja - postopek odstranitve tujca iz države - načelo sorazmernosti
Uporaba pridržanja za namen odstranitve tujca iz države mora biti omejena, prav tako se mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila - podlaga za odmero nadomestila - inšpekcijska odločba - izrek odločbe
Podlaga za izdajo odločbe o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je pravnomočna odločba inšpekcijskega organa. Upravni organ je vezan na v tej odločbi ugotovljen nedovoljen poseg v prostor in na pravnomočno ugotovljeno ugotovitev inšpekcijskega organa o tem, kdo je inšpekcijski zavezanec, dolžan pa je na podlagi določbe 157. člena ZGO-1 izvesti ugotovitveni postopek in v njem izdati samostojno odločbo. Gre za odločbo, ki investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje nalaga obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, zato mora imeti vse v določbi 213. člena ZUP zahtevane lastnosti. Izrek odločbe mora biti torej določen, kar v tem primeru pomeni, da mora vsebovati, poleg podatkov o zavezancu za plačilo nadomestila, tudi podatke o nedovoljeni gradnji, na katero se plačilo nadomestila nanaša.