brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Po določbi 24. člena ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem pa ne gre za podrobni vsebinski preizkus zadeve, saj zakon v 24. členu govori o očitnem nesorazmerju.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/2. ZPP člen 104, 104/2, 108, 146, 146/1.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnik v roku, določenem v pozivu ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji in ker sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, je tožbo zavrglo.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zavrženje tožbe
Izpodbijani drugostopenjski upravni akt ne izpolnjuje procesnih predpostavk za sprožitev upravnega spora, saj ne vsebuje vsebinske odločitve oz. z njim postopek odločanja o zadevi ni končan. Tožena stranka je namreč izdala procesni akt, ki je odpravil prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnil v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. To pomeni, da s tem aktom o tožnikovi pravici ali pravni koristi ni bilo odločeno, niti ni bil postopek odločanja o zadevi končan.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja - načelo nevračanja
Po ugotovitvi policije za Rome, državljane Srbije, ne obstajajo razlogi, ki bi preprečevali njihovo odstranitev iz Republike Slovenije. Zato je izpodbijana odločitev, da se dovoljenje za začasno prebivanje iz tega razloga ne podaljša, pravilna.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, tako da ima organ, ki je pristojen za imenovanje, pravico proste presoje katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo imenoval. Vendar ustanovitelj tudi ni dolžan opraviti izbire izmed prijavljenih kandidatov, kar z drugimi besedami pomeni, da ustanovitelj ni dolžan izbrati nobenega izmed prijavljenih kandidatov.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - samostojni podjetnik - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Organ za brezplačno pravno pomoč je pri izdaji končne odločbe o upravičenosti do nujne brezplačne pravne pomoči ugotovil, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč kot samostojni podjetnik posameznik in zato ne sodi med upravičence do brezplačne pravne pomoči po 10. členu ZBPP. Kot izhaja iz 10. člena ZBPP, gospodarski subjekti ne sodijo med upravičence do brezplačne pravne pomoči in med njimi tudi ni samostojnega podjetnika.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - pogoj zanesljivosti - začasna odredba
Po 1. odstavku 58. člena ZOro-1 pristojni organ „odvzame“ orožje in orožne liste posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2 do 6. točke 2. odstavka 14. člena ZOro-1. To pomeni, da organ po tem določilu mora odvzeti orožje in orožne liste. Med navedene točke iz 1. odstavka 58. člena ZOro-1 pa spada tudi 3. točka 3. odstavka 14. člena ZOro-1, ki vzpostavlja pogoj zanesljivosti. Ta pogoj je opredeljen v 1. in 2. odstavku 16. člena ZOro-1 in v prvi alineji 2. odstavka tega člena je določeno, da ni zanesljiv, kdor je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil.
Iz dopisa Finančne uprave RS izhaja, da ima tožeča stranka neplačane obveznosti, prizadeta stranka pa takšnih neplačanih obveznosti nima. Po presoji sodišča ugotovljena ugotovitev zadošča za izločitev ponudbe tožeče stranke.
stalno prebivališče - prijava stalnega prebivališča - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti
Četudi tožnica občasno prihaja v Slovenijo, kjer živi njena sestra, to še ne pomeni, da je v Sloveniji središče njenih življenjskih interesov v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb.
Nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - prošnja za podaljšanje roka - sprememba obveznosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z odločbo o zahtevi za izplačilo sredstev se odloča o pravici stranke. Rok za vložitev zahtevka iz odločbe o pravici do sredstev je torej materialni rok, saj v primeru nespoštovanja navedenega roka stranka izgubi pravico zahtevati izplačilo sredstev.
ZKme-1 v 54. členu omogoča spremembo obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Tako lahko stranka po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti vloži obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev. Odločitev o podaljšanju roka torej pomeni odločitev o obveznosti stranke. Glede na navedeno je zato zoper tak akt dopusten upravni spor v skladu z določbo 2. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 1, 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZP-1 člen 63, 63/2, 63/3.
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica je vložila tožbo na odpravo sklepa, s katerim je davčni organ zavrnil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Gre za odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Izpodbijani akt namreč predstavlja procesno odločitev v postopku odločanja prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za sodno varstvo, zoper katerega tudi ni drugega samostojnega sodnega varstva. Zoper odločitev prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za sodno varstvo pa je sodno varstvo zagotovljeno po določbah ZP-1.
ZDavP-1 člen 125, 125/3, 126, 126/2. ZZRZI člen 6.
davčna izvršba - zastaranje pravice do izterjave dolga - zastaralni rok - prekinitev zastaranja
Izvršilni naslov v spornem primeru je odločba Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov z dne 30. 8. 2012, ki je postala izvršljiva 5. 9. 2012. Predlog za njeno prisilno izterjavo je bil vložen 23. 4. 2013. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 25. 4. 2013 in je bil tožeči stranki vročen 29. 4. 2013. Pravica do izterjave dolžnega zneska v obravnavanem primeru tako še ni zastarala, saj 5-letni relativni oziroma 10-letni absolutni zastaralni rok v času izdaje izpodbijanega sklepa še nista potekla.
odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetniki podrejenih obveznic - subsidiarni upravni spor - aktivna legitimacija - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - pravica do povrnitve škode
Tožeča stranka kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni ukrep, z ozirom na specialno ureditev v ZBan-1, nima pravne podlage, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1.
Tožeča stranka ima možnost, da uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih tožene stranke, lahko po navedeni določbi zahtevajo od tožene stranke povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bil izrečen. Sodno varstvo se v tem primeru sicer omejuje na povrnitev škode, kar pa še ne pomeni, da sodnega varstva ni oziroma da ni ustrezno. Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.
davek od dohodkov iz delovnega razmerja - prispevki za socialno varnost - izplačevalec plače - plačilo davka - nelikvidna družba - izogibanje plačilu davka
Tožnica ne more uspešno zatrjevati, da so bili delavci zaposleni v družbi A. ter da je šlo pri sklenjeni posojilni pogodbi in aneksih za posojilna razmerja med družbama in za način črpanja posojila. Opisani način poslovanja je temeljil na pogodbi o poslovnem sodelovanju, iz katere jasno sledi, da je bila družba A. d.o.o. izvajalec po pogodbi in z ozirom na tožnico kot naročnik le še podizvajalec proizvodnih del, medtem ko so bile vse ostale pravice in obveznosti iz opravljanja dejavnosti, vključno z izplačilom plač delavcem družbe A. d.o.o., prenesene na naročnika, kar pomeni, da so se tudi te plače dejansko izplačevale v breme tožnice, ne pa v breme družbe A. d.o.o. Bistvena posledica takšnega ravnanja je, da so obveznosti za davek in prispevki za socialno varnost izkazani pri družbi A., ki je nelikvidna in ima blokirane vse račune, tožnica pa je bila, ker je obveznosti do delavcev poravnavala le v višini izplačanih neto plač, razbremenjena vseh bruto stroškov dela in s tem obveznih dajatev. Davek in prispevki za socialno varnost tako niso bili odtegnjeni ne pri družbi A. d.o.o. ne pri tožnici, čeprav so bile delavcem plače obračunane in izplačane. Takšen način poslovanja je posledica povezanosti med družbama, ki je bila vzpostavljena zavestno z namenom, da se, kljub nelikvidnosti in blokadi računov družbe A. d.o.o., zagotovi poslovanje ter hkrati izogne plačilu davka. Zato se davčna organa utemeljeno sklicujeta na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, po katerem se z izogibanjem ali z zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti predpisom o obdavčenju. Če se namreč ugotovi takšno zlorabo ali izogibanje, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij nastalih na podlagi gospodarskih dohodkov. Neplačilo davkov se kot nedovoljena posledica pogodb, sklenjenih z namenom izogniti se plačilu davka, po ustaljeni sodni praksi odpravi na upravnopravnem področju. To je bilo v obravnavanem primeru storjeno na način, da je bil tožnik obravnavan kot plačnik davčnih obveznosti.
ZPSV člen 4, 6. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - lastnik zasebne družbe
Iz podatkov, ki jih davčnemu organu posreduje ZZZS, izhaja, da je imel tožnik v obdobju, za katerega so mu z izpodbijanimi odločbami odmerjeni prispevki, status zavarovanca kot lastnik zasebnega podjetja. Glede na zakonsko ureditev zavarovalne podlage je za odločitev odločilen vpis tožnika v poslovni register Republike Slovenije kot lastnika zasebne družbe. Tožnik sicer ugovarja, da je bil v navedenem obdobju v delovnem razmerju, vendar iz listin oziroma dokazil, ki jih je predložil v postopku pred izdajo izpodbijanih odločb, ne izhaja, da bi imel v tem obdobju status zavarovanca iz naslova delovnega razmerja.
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi in posledično v upravnem sporu zoper ta sklep se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Podlaga za ustavitev davčne izvršbe je odprava odmerne odločbe, to pa je mogoče doseči (le) s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri davka.
Uredba o postopkih, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 6, 6/3, 6/3-6, 12. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje razvoja nevladnih organizacij - razpisni pogoji - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa je jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke dosegel po posameznih razpisnih merilih, in s tem ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija. Po presoji sodišča so pomanjkljivosti projekta, ki utemeljujejo oceno, dovolj konkretno navedene. Obrazložitev je tudi skladna z obširnejšo obrazložitvijo ocen, ki izhaja iz ocenjevalnih listov.
Vsako prispelo vlogo na podlagi ocenjevalnega lista ločeno ocenita dva člana strokovne komisije. Skupna ocena vloge pa je povprečje dveh ocen ocenjevalcev. Takšen način ocenjevanja vlog je pogost pri postopkih javnih razpisov in je po mnenju sodišča skladen z določili Javnega razpisa. V konkretnem primeru je iz ocenjevalnih listov razvidno, da je posamezen ocenjevalec vlogi dodelil točke, kot so predvidene v Javnem razpisu, torej cele točke. Le skupna oziroma končna ocena je povprečje dveh ocen, kar po mnenju sodišča zagotavlja večjo objektivnost ocenjevanja in enako obravnavo vseh prijaviteljev. Ravno zagotavljanje enakosti oziroma enakih možnosti udeležencev pa je bistvo postopkov javnih razpisov.
Tožnica sodne takse ni plačana v določenem roku, zato se po določbi tretjega odstavka 105. a člena ZPP v povezavi z 22. členom ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v sredo 17. 12. 2014, ko bi moral tožnik pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Od naslednjega dne, torej od 18. 12. 2014, pa je treba šteti začetek 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. 30-dnevni rok za tožbo se je iztekel v petek 16. 1. 2015. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v ponedeljek 19. 1. 2015, zato je tožba vložena prepozno.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/2-9. ZBPP člen 34, 34/4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - tek rokov med sodnimi počitnicami - nujna zadeva
Drugi odstavek 83. člena ZS, določa da v času sodnih počitnic ne tečejo niti procesni roki in se sodna pisanja ne vročajo, razen če gre za nujne zadeve. Mednje po 9. točki drugega odstavka istega člena sodijo zadeve, za katere tako določa zakon. ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik ne glede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.