dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organov - varovanje nemotenosti dela državnih organov - motnje ali resna ogroženost v delovanju organa
Notranje delovanje se lahko nanaša na katerekoli dokumente iz delovnega področja organa (4. člen ZDIJZ), torej tudi tiste, ki še niso dokončani ali dokumente, ki so namenjeni notranji oziroma interni komunikaciji.
Po stališču sodišča pomeni „motnja procesa odločanja institucije“ bistveno nižjo stopnjo ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o izločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru se ne izpodbija sklep, s katerim bi se postopek zaključil ali obnovil, ampak se izpodbija sklep, s katerim je bilo zgolj odločeno o predlogu za izločitev uradne osebe. Z izpodbijanim sklepom se torej postopek še ni zaključil niti obnovil, ampak gre za sklep, izdan sredi postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Tak sklep pa glede na določilo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Presoja upravičenosti dodelitve BPP vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
ZMZ člen 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III
Tožena stranka je pravilno ugotovila obstoj okoliščin, ki v konkretnem primeru kažejo na znatno nevarnost, da bo tožnik pobegnil in s tem onemogočil izvedbo postopka za predajo odgovorni državi članici, v katerem je njegova navzočnost nujna. Ob ugotovitvi obstoja znatne nevarnosti je tožena stranka tožniku tudi pravilno izrekla pridržanje na prostore in območje Centra, ker bo le tako mogoče tožnika izročiti Nemčiji, ki je sprejela odgovornost za obravnavo njegove prošnje.
Tožnik ima prav, da bi morala toženka kriterij nekaznovanosti interpretirati tako, da bi na njegovi podlagi šle dodatne točke vsem ponudnikom, razen tistim, ki so v preteklem razpisnem obdobju nudili subvencionirano študentsko prehrano, pa jim je bila izrečena sankcija. Povedano drugače: Toženka bi morala obravnavati enako vse kaznovane in enako vse nekaznovane ponudnike.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije je z ZTuj-2 določen kot razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje ne glede, ali prosilec izpolnjuje splošne ali posebne pogoje za izdajo dovoljenja. V primeru obstoja zavrnilnega razloga določenega v prvem odstavku 55. člena ZTuj-2 organu prve stopnje, prisojnemu za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ni dana diskrecijska pravica glede sprejema odločitve o prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje, ampak je dolžan prošnjo za njegovo izdajo zavrniti.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 237, 237/2, 237/2-3. ZBPP člen 41, 43, 46 - 49.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Določbe ZBPP, ki jih je tožena stranka uporabila, sicer ne vsebujejo izrecne zahteve o tem, da mora imeti stranka pri odločanju po VII. in X. poglavju ZBPP pravico do izjave v postopku, to pa ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP v ZBPP izključena. V predmetni zadevi je nespoštovanje določbe prvega odstavka 9. člena oziroma prvega odstavka 138. člena ZUP imelo vpliv na zakonitost odločitve, kajti med strankami je ostalo sporno vprašanje glede zastaranja terjatve, saj tožeči stranki v postopku pred organom prve stopnje ni bilo omogočeno uveljavljanje ugovora zastaranja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
„Očitna nerazumnost“ pomeni, da mora organ za BPP (med drugim) opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti udeležbe v tem postopku na podlagi razlogov, ki so „očitni“, torej spoznavni na prvi pogled, in tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Obseg, v katerem je BPP odobrena in nato prek izdane napotnice tudi plačana, je odvisen izključno od odločitve pristojnega organa, izražene v izreku odločbe o dodelitvi BPP, in ne od obsega za zastopanje, za katerega upravičenec do BPP pooblasti svojega odvetnika.
obnova upravnega postopka - odločanje v obnovljenem postopku - stranka v postopku - skrbnik
Organ mora v obnovljenem postopku odločiti tudi o usodi svoje odločbe iz prvega postopka. V obravnavani zadevi tega ni storil, s čimer je bistveno kršil določbe ZUP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Nastala je namreč situacija, kot sta o istem pravnem sredstvu istega vlagatelja izdana dva upravna akta – o zavrnitvi in zavrženju pritožbe.
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da pritožnikovega skrbnika v tej zadevi ni bilo treba pozvati, ali daje soglasje k pritožbi, saj bi s tem negirala razlog, zaradi katerega je postopek obnovila – tega, da je pritožbo vložila procesno nesposobna stranka, ne pa njen skrbnik.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2. ZSVarPre člen 14, 14/1, 23, 23/4. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - premičnina - neperiodični občasni dohodek - družinski član
V zadevi se postavlja vprašanje, ali je kupnina od avtomobila neperiodični občasni dohodek. V četrtem odstavku 23. člena ZSVarPre so sicer primeroma našteti le nekateri neperiodični dohodki, dohodek zaradi prodaje določene stvari med temi ni vštet. S tem v zvezi se sodišče strinja s tožečo stranko, da se dohodek od prodaje avtomobila ne more šteti med tovrstne dohodke, saj je logično, da se s tem premoženje tožnice ni povečalo, ampak se je le spremenila njegova narava. Tožena stranka je zato napačno uporabila določbo 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ker je zmotno upoštevala kupnino od prodaje avtomobila kot občasni neperiodični dohodek.
Tožena stranka je napačno upoštevala, da se tožničine hčerke ne šteje kot družinske članice. Skladno z 10. členom ZUPJS se namreč poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu (2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS).
Če je organ svojo oceno o tem, kakšni bi utegnili biti stroški izvršbe, med drugim oprl na predračun pooblaščenega izvajalca, to še ne pomeni, da je izvajal dokaze, temveč je le navedel izhodišče (oziroma eno od izhodišč), na katero je oprl svojo oceno. Tožnica zato ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na to, da s predračunom ni bila seznanjena pred izdajo izpodbijanega sklepa. Po drugi strani je toženka podatke iz predračuna povzela v obrazložitvi tega sklepa, s čimer je omogočila njegov preizkus glede razumnosti in nearbitrarnosti.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija upravni akt v delu, ki je bil z odločbo pritožbenega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožeča stranka ne strinja. To pomeni, da je bil prvostopenjski sklep v tem delu odpravljen in ga je pritožbeni organ nadomestil s svojo vsebinsko odločitvijo, ki bo izvršena v 30-tih dneh od vročitve odločbe tožniku z nakazilom zneska na njegov račun.
V pravni položaj tožeče stranke glede pravice do povračila stroškov posega 1. točka izreka drugostopenjske odločbe, zoper katero je dopusten upravni spor, na kar je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku navedene odločbe, ne pa prvostopenjski sklep. Ker slednji nima narave upravnega akta v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Sežana s spremembami in dopolnitvami ureditvenih pogojev za območje Občine Hrpelje - Kozina člen 9a. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35, 52.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - kmetijsko zemljišče - tožbena novota - kumulacija tožbenih zahtevkov - nepopolna vloga
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da se zemljiška parcela, na kateri je predvidena gradnja, nahaja na območju varstva najboljših kmetijskih zemljišč, kar izhaja iz potrdila o namenski rabi zemljišča izhaja. Iz navedenih razlogov je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da objekt ne izpolnjuje vseh pogojev iz prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, da bi lahko organ izdal gradbeno dovoljenje.
V času vložitve vloge kot v času izdaje prvostopenjske odločbe je bilo potrebno za nezahtevne objekte pridobiti gradbeno dovoljenje in v vsem tem obdobju je glede na določilo 74.c člena ZGO-1 veljalo, da je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt tudi ta, ki v konkretnem primeru ni izpolnjen, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom.
Odločba prvostopenjskega organa, ki se nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja, temelji na prvem odstavku 74.c člena ZGO-1, medtem ko je pravna podlaga za izdajo odločbe o nadomestilu za degradacijo oziroma uzurpacijo prostora 157. člen ZGO-1. Ker torej tožnik pomanjkljivosti tožbe v skladu s pozivom sodišča ni odpravil, ampak je vztrajal pri tem, da mu ni potrebno vložiti dveh ločenih tožb, sodišče ni moglo obravnavati tožbe v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločbe Upravne enote Sežana z dne 4. 9. 2014, saj zoper to odločbo tožnik ni vložil posebne tožbe, kot je bil pozvan.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost iz Republike Slovenije
Tožnica je predložila dokazilo o tem, da je bila v ključnem obdobju prijavljena na Zavodu za zaposlovanje v Republiki Sloveniji in tudi priče, ki so bile zaslišane v postopku, so povedale, da so jo v Sloveniji videvale, kar kaže na to, da bi moral prvostopenjski organ pri zaslišanju tožnice bolj podrobno ugotoviti, kje je dejansko živela v spornem obdobju (od 1990 do 1993).
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPNačrt člen 15, 15/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - razmerje prostorskih aktov - skladnost prostorskih aktov
Glede na zakonsko ureditev OPPN niti ni namenjen določanju prostorskih izvedbenih pogojev, temveč „podrobnejšemu“ (glede na OPN) določanju arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev znotraj pogojev, predpisanih z OPN. Iz navedenega izhaja, da se skladnost OPPN z OPN, ki jo predpisuje četrti odstavek 15. člena ZPNačrt, nanaša tudi na prostorske izvedbene pogoje, med katere smiselno spada odmik objekta od parcelne meje.
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C) z dne 17. 3. 2015 je bilo izrecno in nedvoumno določeno, da se med stroške sodnega postopka štejejo tudi stroški, ki jih namesto upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP tekom sodnega postopka iz proračuna založi Republika Slovenija, kar pomeni, da mora biti tudi o njih (višini, zavezancu za plačilo) odločeno v sodni odločbi. Zato sodišče meni, da tožniku ni mogoče očitati, da zoper neodločitev Okrajnega sodišča v sodbi opr. št. V P 1402/2009 z dne 13. 12. 2011 o povrnitvi navedenih stroškov z argumentacijo, da so bili izplačani iz sredstev sodišča, ni izrecno ugovarjal oz. pravočasno zahteval izdaje dopolnilne sodbe. Posledično mu tudi ni mogoče naložiti povrnitve vseh navedenih sodnih stroškov, ki bi jih pristojno sodišče moralo določiti po uradni dolžnosti in jih v pretežnem delu naložiti nasprotni stranki, saj je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom v pretežnem delu uspel (70,85 %).
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje pravice do odškodnine - zakonski partner žrtve kaznivega dejanja - dolžnost preživljanja zakonca
Preživninska dolžnost enega zakonca do drugega je po ZZZDR pogojena z okoliščino, da zakonec ni zaposlen ter mu v zvezi s tem tudi ni mogoče pripisati kakšne krivde. Ker je tožnica zaposlena, po ZOZKD ne izpolnjuje pogojev za priznanje svojca žrtve kaznivega dejanja. Zato tudi ni upravičena do plačila odškodnine, ki jo predvideva ZOZKD.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/2. ZPP člen 78, 78/1, 80, 81, 82.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov zakoniti zastopnik, zato ga sodišče tudi ni še posebej pozivalo na odobritev tožbe, temveč je tožbo zavrglo kot nedovoljeno.
pravniški državni izpit - ocena izpita - zahteva za obrazložitev ocene izpita - sodna presoja ocene
Tožnica izpodbija odločitev tožene stranke, ki je zavrnila njeni vlogi za obrazložitev negativne ocene izpita in za ponavljanje enega področja na ustnem delu izpita. Sodišče je dolžno omenjeno odločitev vsebinsko presoditi, vendar pa mora biti ta presoja zelo zadržana. Presoja se lahko le obstoj bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic.