brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sprememba premoženjskega stanja prosilca
Tožnikovi prihodki v relevantnem obdobju presegajo predpisani znesek, zato je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 49. člena ZBPP je zato dolžan prejeta sredstva vrniti.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o popravi pomote
Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Pomota se sme po navedenem popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati pa to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave. Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi, je namreč dovoljena (samostojna) pritožba, o čemer je bil tožnik v pravnem pouku popravnega sklepa tudi poučen. Očitek, da je pravni pouk napačen, pomanjkljiv in zavajajoč, je neutemeljen, saj iz njega povsem jasno izhaja, da se nanaša zgolj na ta (torej popravni) sklep.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica v konkretnem primeru sklenila pogodbo tako s štipenditorjem, kot tudi z delodajalcem in da se vsebina pogodbe nanaša na kadrovsko štipendijo. Kadar pa gre za spore o kadrovski štipendiji, je na podlagi f) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, pristojno za odločanje Delovno in socialno sodišče.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje pravice do odškodnine - zakonski partner žrtve kaznivega dejanja - dolžnost preživljanja zakonca
Preživninska dolžnost enega zakonca do drugega je po ZZZDR pogojena z okoliščino, da zakonec ni zaposlen ter mu v zvezi s tem tudi ni mogoče pripisati kakšne krivde. Ker je tožnica zaposlena, po ZOZKD ne izpolnjuje pogojev za priznanje svojca žrtve kaznivega dejanja. Zato tudi ni upravičena do plačila odškodnine, ki jo predvideva ZOZKD.
Ker v zadevi ni sporno, da nobeden od ponudnikov ne more biti predkupni upravičenec po ZG, se v primeru, kakršen je obravnavani (ko sta oba ponudnika uvrščena na isto mesto - kot drug kmet), vrstni red predkupnih upravičencev določi v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Z vprašanjem verjetnosti izgleda za uspeh se organ za brezplačno pravno pomoč ni ukvarjal. Ugotovitve, da sodelovanje v tem postopku s pooblaščenem za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembno, oziroma da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnici v nasprotju z interesom pravičnosti in morale, pa po presoji sodišča ni mogoče razumeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadevo, pri kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izgled za prosilca.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - ponovljeni postopek
Tožena stranka je v ponovljenem postopku še preden je izdala novo odločbo, postopek ustrezno dopolnila s pozivom odvetniku, ki je dne 15. 12. 2014 predlagal svojo razrešitev, in s posredovanjem njegovega odgovora z dne 22. 5. 2015 v izjasnitev tožniku skladno z načelom kontradiktornosti ter s podrobnejšo obrazložitvijo razlogov za sprejeto odločitev tožene stranke, oziroma, njenih stališč v zvezi z navedbami in razlogi odvetnika, kakor tudi tožnika, ter z navedbo njenih razlogov, zaradi katerih meni, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika s strani določenega odvetnika ni več mogoče.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi izpodbija izvršilni naslov, to pa s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi ni mogoče. Iz tega razloga so neupoštevne tožbene navedbe, da je bila tožniku po izdaji izvršilnega naslova ponovno odobrena brezplačna pravna pomoč, saj s tem izvršilni naslov ni bil odpravljen, spremenjen ali razveljavljen. Zato ni podlage za ustavitev izvršbe.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - terjatev republike slovenije iz naslova stroškov postopka - upnik - pobot
V zadevi gre za prisilno izterjavo terjatve Republike Slovenije (RS) do tožnice iz naslova stroškov izvršilnega postopka, ki jih je bila tožnica po sklepu sodišča dolžna povrniti nasprotni stranki, ki je bila za ta postopek upravičena do BPP, iz tega naslova pa so bila tudi izplačana proračunska sredstva. Tožnica neutemeljeno ugovarja, da izdani sklep o davčni izvršbi ni bil izdan zakonito, ker v izvršilnem naslovu kot upnik ni navedena RS. Po samem zakonu je namreč že omenjeni sklep sodišča izvršilni naslov, na podlagi katerega RS lahko predlaga in davčni organ dovoli davčno izvršbo zoper tožnico do višine stroškov, izplačanih iz naslova nudene BPP.
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da je terjatev, ki se izvršuje, pred izdajo sklepa o davčni izvršbi prenehala zaradi pobota s terjatvami, ki jih ima sama do nasprotne stranke. Zgolj na določbe OZ sklicujoče se stališče o dopustnosti pobota v primeru, kot je obravnavani, bi pomenilo, da se na račun namenskih sredstev za BPP urejajo medsebojna obligacijska razmerja upravičenca do BPP in nasprotne stranke, kar bi bilo v nasprotju z zakonsko ureditvijo, kot ob upoštevanju namena BPP izhaja iz določb ZBPP.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka - upnik - pobot
V zadevi gre za prisilno izterjavo terjatve Republike Slovenije do tožnice iz naslova stroškov pravdnega postopka, v katerem tožnica ni uspela in je bila zato po pravnomočni in izvršljivi sodbi dolžna povrniti stroške postopka nasprotni stranki, ki je bila za ta postopek upravičena do BPP, iz tega naslova pa so bila tudi izplačana proračunska sredstva. Tožnica neutemeljeno ugovarja, da izdani sklep o davčni izvršbi ni bil izdan zakonito, ker v izvršilnem naslovu kot upnik ni navedena RS. Po samem zakonu je namreč že omenjena sodba izvršilni naslov, na podlagi katerega RS lahko predlaga in davčni organ dovoli davčno izvršbo zoper tožnico do višine stroškov, izplačanih iz naslova nudene BPP.
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da je terjatev, ki se izvršuje, pred izdajo sklepa o davčni izvršbi prenehala zaradi pobota s terjatvami, ki jih ima sama do nasprotne stranke. Zgolj na določbe OZ sklicujoče se stališče o dopustnosti pobota v primeru, kot je obravnavani, bi pomenilo, da se na račun namenskih sredstev za BPP urejajo medsebojna obligacijska razmerja upravičenca do BPP in nasprotne stranke, kar bi bilo v nasprotju z zakonsko ureditvijo, kot ob upoštevanju namena BPP izhaja iz določb ZBPP.
Tožeča stranka je opravljala socialno varstveno storitev, za katero ni registrirana, za njeno izvajanje pa tudi ne izpolnjuje strokovnih pogojev. V primeru, da inšpektor ugotovi, da izvajalec dejavnosti opravlja storitve, za katere ni registriran, v skladu s 107. členom ZSV odredi ukrepe, določene v tretjem odstavku citiranega člena.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 17.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za prihod prosilca - Dublinska uredba III
Tožnik kot razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za mednarodno zaščito, navaja zgolj ekonomske razloge, ki jih ni mogoče šteti kot dejanj preganjanja v smislu 26. in 28. člena ZMZ.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaključki pritožbenega organa ne dajejo zadostne podlage za očitek, da je tožnik sodeloval pri davčni goljufiji, kar naj bi bil razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV (4. pogoj iz 11. točke te obrazložitve) od spornih dveh računov. Tožnik se v tožbi sklicuje, da je bil DDV od navedenih dveh računov plačan, zaradi česar obstaja nepojasnjeno, kakšno davčno ugodnost naj bi tožnik z akceptiranjem spornih dveh računov sploh pridobil. Zato bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku dopolniti ugotovitveni postopek tudi v tej smeri in se opredeliti do tožnikovega subjektivnega elementa (sodelovanja pri davčni goljufiji), glede česar mora tožniku dati tudi možnost, da se v zvezi s tem izjasni.
V obravnavani zadevi je sporno navajanje tarifnih številk Odvetniške tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi, veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa. Prvostopenjski organ bi se moral do priglašenih stroškov pooblaščenca tožnika, opisno navedenih v stroškovniku pritožbe z dne 13. 11. 2014, opredeliti in jih ovrednotiti, skladno s pravilno tar. številko veljavne OT, ter jih tožniku, glede na uspeh pritožbe z dne 13. 11. 2014 (s pritožbo je tožnik uspel), priznati v ustrezni višini.
V obravnavani zadevi je carinski organ po tretjem odstavku 78. člena CZS imel vsa pooblastila za postopanje, tudi glede pridobitve podatkov o transakcijski vrednosti spornega blaga iz 29. člena CZS. Carinski organ je postopal v okviru uradnega sodelovanja s tujo carinsko administracijo na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o medsebojnem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah. V postopku naknadnega preverjanja spornih računov je bilo ugotovljeno, da so bili priloženi računi izdani v nižjih vrednostih od dejanske vrednosti blaga, kot so jih izdali tuji izvozniki.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 40, 48. Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov člen 43, 43/1.
carina - sprostitev blaga v prost promet - prevoz odpadnega aluminija - nezakonita pošiljka neskupnostnega blaga
Ker gre za nezakonito pošiljko, je potrebno deklarirano blago vrniti nazaj tožniku kot pošiljatelju. Sporni odpadki izvirajo iz Republike Kosovo in se pošiljajo iz Republike Kosovo, ki ni podpisnica Baselske konvencije niti članica OECD, niti niso sklenjeni z njo dogovori iz točk c) in d) prvega odstavka 43. člena Uredbe št. 2913/92. Glede na navedeno gre v obravnavani zadevi za uvoz deklariranih odpadkov, ki je prepovedan oz. gre za nezakonito pošiljko neskupnostnega blaga po definiciji iz člena 2 (35) (f) navedene Uredbe.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9, 10b, 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - območje izjemne ugodnosti lokacije - načelo enakosti - exceptio illegalis
Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.
Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - javna dražba - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - prenos lastninske pravice
Lastninska pravica na nepremičnini na tožnika (še) ni bila prenesena, zaradi česar tožnik ne more z uspehom uveljavljati, da je predkupni upravičenec po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ in je bila zato odločitev organa pravilna. Stranka z interesom je namreč izkazala, da ima status kmeta in da ima v lasti sosednjo nepremičnino.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Tožnik, ki je bil takrat še mladoletni otrok, je skupaj z družino Republiko Slovenijo zapustil 31. 10. 1991. Njegova odsotnost iz države tako ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča dne 26. 2. 1992, ker je tožnik skupaj s starši že pred tem zapustil Slovenijo.