brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadevo, pri kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izgled za prosilca.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje pravice do odškodnine - zakonski partner žrtve kaznivega dejanja - dolžnost preživljanja zakonca
Preživninska dolžnost enega zakonca do drugega je po ZZZDR pogojena z okoliščino, da zakonec ni zaposlen ter mu v zvezi s tem tudi ni mogoče pripisati kakšne krivde. Ker je tožnica zaposlena, po ZOZKD ne izpolnjuje pogojev za priznanje svojca žrtve kaznivega dejanja. Zato tudi ni upravičena do plačila odškodnine, ki jo predvideva ZOZKD.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - ponovljeni postopek
Tožena stranka je v ponovljenem postopku še preden je izdala novo odločbo, postopek ustrezno dopolnila s pozivom odvetniku, ki je dne 15. 12. 2014 predlagal svojo razrešitev, in s posredovanjem njegovega odgovora z dne 22. 5. 2015 v izjasnitev tožniku skladno z načelom kontradiktornosti ter s podrobnejšo obrazložitvijo razlogov za sprejeto odločitev tožene stranke, oziroma, njenih stališč v zvezi z navedbami in razlogi odvetnika, kakor tudi tožnika, ter z navedbo njenih razlogov, zaradi katerih meni, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika s strani določenega odvetnika ni več mogoče.
Ker v zadevi ni sporno, da nobeden od ponudnikov ne more biti predkupni upravičenec po ZG, se v primeru, kakršen je obravnavani (ko sta oba ponudnika uvrščena na isto mesto - kot drug kmet), vrstni red predkupnih upravičencev določi v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/2. ZPP člen 78, 78/1, 80, 81, 82.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov zakoniti zastopnik, zato ga sodišče tudi ni še posebej pozivalo na odobritev tožbe, temveč je tožbo zavrglo kot nedovoljeno.
pravniški državni izpit - ocena izpita - zahteva za obrazložitev ocene izpita - sodna presoja ocene
Tožnica izpodbija odločitev tožene stranke, ki je zavrnila njeni vlogi za obrazložitev negativne ocene izpita in za ponavljanje enega področja na ustnem delu izpita. Sodišče je dolžno omenjeno odločitev vsebinsko presoditi, vendar pa mora biti ta presoja zelo zadržana. Presoja se lahko le obstoj bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica v konkretnem primeru sklenila pogodbo tako s štipenditorjem, kot tudi z delodajalcem in da se vsebina pogodbe nanaša na kadrovsko štipendijo. Kadar pa gre za spore o kadrovski štipendiji, je na podlagi f) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, pristojno za odločanje Delovno in socialno sodišče.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka - upnik - pobot
V zadevi gre za prisilno izterjavo terjatve Republike Slovenije do tožnice iz naslova stroškov pravdnega postopka, v katerem tožnica ni uspela in je bila zato po pravnomočni in izvršljivi sodbi dolžna povrniti stroške postopka nasprotni stranki, ki je bila za ta postopek upravičena do BPP, iz tega naslova pa so bila tudi izplačana proračunska sredstva. Tožnica neutemeljeno ugovarja, da izdani sklep o davčni izvršbi ni bil izdan zakonito, ker v izvršilnem naslovu kot upnik ni navedena RS. Po samem zakonu je namreč že omenjena sodba izvršilni naslov, na podlagi katerega RS lahko predlaga in davčni organ dovoli davčno izvršbo zoper tožnico do višine stroškov, izplačanih iz naslova nudene BPP.
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da je terjatev, ki se izvršuje, pred izdajo sklepa o davčni izvršbi prenehala zaradi pobota s terjatvami, ki jih ima sama do nasprotne stranke. Zgolj na določbe OZ sklicujoče se stališče o dopustnosti pobota v primeru, kot je obravnavani, bi pomenilo, da se na račun namenskih sredstev za BPP urejajo medsebojna obligacijska razmerja upravičenca do BPP in nasprotne stranke, kar bi bilo v nasprotju z zakonsko ureditvijo, kot ob upoštevanju namena BPP izhaja iz določb ZBPP.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi izpodbija izvršilni naslov, to pa s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi ni mogoče. Iz tega razloga so neupoštevne tožbene navedbe, da je bila tožniku po izdaji izvršilnega naslova ponovno odobrena brezplačna pravna pomoč, saj s tem izvršilni naslov ni bil odpravljen, spremenjen ali razveljavljen. Zato ni podlage za ustavitev izvršbe.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - terjatev republike slovenije iz naslova stroškov postopka - upnik - pobot
V zadevi gre za prisilno izterjavo terjatve Republike Slovenije (RS) do tožnice iz naslova stroškov izvršilnega postopka, ki jih je bila tožnica po sklepu sodišča dolžna povrniti nasprotni stranki, ki je bila za ta postopek upravičena do BPP, iz tega naslova pa so bila tudi izplačana proračunska sredstva. Tožnica neutemeljeno ugovarja, da izdani sklep o davčni izvršbi ni bil izdan zakonito, ker v izvršilnem naslovu kot upnik ni navedena RS. Po samem zakonu je namreč že omenjeni sklep sodišča izvršilni naslov, na podlagi katerega RS lahko predlaga in davčni organ dovoli davčno izvršbo zoper tožnico do višine stroškov, izplačanih iz naslova nudene BPP.
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da je terjatev, ki se izvršuje, pred izdajo sklepa o davčni izvršbi prenehala zaradi pobota s terjatvami, ki jih ima sama do nasprotne stranke. Zgolj na določbe OZ sklicujoče se stališče o dopustnosti pobota v primeru, kot je obravnavani, bi pomenilo, da se na račun namenskih sredstev za BPP urejajo medsebojna obligacijska razmerja upravičenca do BPP in nasprotne stranke, kar bi bilo v nasprotju z zakonsko ureditvijo, kot ob upoštevanju namena BPP izhaja iz določb ZBPP.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o popravi pomote
Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Pomota se sme po navedenem popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati pa to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave. Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi, je namreč dovoljena (samostojna) pritožba, o čemer je bil tožnik v pravnem pouku popravnega sklepa tudi poučen. Očitek, da je pravni pouk napačen, pomanjkljiv in zavajajoč, je neutemeljen, saj iz njega povsem jasno izhaja, da se nanaša zgolj na ta (torej popravni) sklep.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 17.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za prihod prosilca - Dublinska uredba III
Tožnik kot razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za mednarodno zaščito, navaja zgolj ekonomske razloge, ki jih ni mogoče šteti kot dejanj preganjanja v smislu 26. in 28. člena ZMZ.
Tožeča stranka je opravljala socialno varstveno storitev, za katero ni registrirana, za njeno izvajanje pa tudi ne izpolnjuje strokovnih pogojev. V primeru, da inšpektor ugotovi, da izvajalec dejavnosti opravlja storitve, za katere ni registriran, v skladu s 107. členom ZSV odredi ukrepe, določene v tretjem odstavku citiranega člena.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaključki pritožbenega organa ne dajejo zadostne podlage za očitek, da je tožnik sodeloval pri davčni goljufiji, kar naj bi bil razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV (4. pogoj iz 11. točke te obrazložitve) od spornih dveh računov. Tožnik se v tožbi sklicuje, da je bil DDV od navedenih dveh računov plačan, zaradi česar obstaja nepojasnjeno, kakšno davčno ugodnost naj bi tožnik z akceptiranjem spornih dveh računov sploh pridobil. Zato bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku dopolniti ugotovitveni postopek tudi v tej smeri in se opredeliti do tožnikovega subjektivnega elementa (sodelovanja pri davčni goljufiji), glede česar mora tožniku dati tudi možnost, da se v zvezi s tem izjasni.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Ker je tožnik zapustil Slovenijo skupaj z družino že 31. 10. 1991, ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča. Tožnik niti ni izkazal nobenih določenih aktivnosti, da bi se vrnil sam ali z družino in nadaljeval življenje v Sloveniji. Tudi zatrjevanja, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanje pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker mu je bilo zaradi članstva v JLA za daljše obdobje prepovedano vstopiti v državo Slovenijo, niti navedbe, da se mu iz tega razloga neupravičeno nalaga breme dokazovanja, sodišče ne more upoštevati kot relevantnih tožbenih ugovorov, ker za to nima pravne podlage.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - odločitev sodišča
Tožnikova tožba zaradi molka organa druge stopnje je utemeljena. Sodišče je zato v skladu z 69. členom ZUS-1 in tožnikovim predlogom toženki naložilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti v roku 90 dni od prejema te sodbe, po stanju davčnega spisa na dan izdaje te sodbe. Sodišče je navedeni rok določilo uradoma, na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, kot primeren glede na težavnost in obsežnost zadeve.
ZIKS-1 člen 8, 15, 48. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 37, 37/5.
delo obsojencev - prenehanje pravic iz dela - razlogi za prenehanje pravic iz dela - neupravičen izostanek z dela - vpis odločitve v osebni načrt
Tožnik se v tožbi sklicuje na napačno ugotovljeno dejansko stanje, hkrati pa ne oporeka dejstvu, da je izostal iz dela od 27. 10. 2014 do 11. 11. 2014, kar je vsekakor več kot pet dni, kolikor jih zahteva Pravilnik o izvrševanju kazni zapora za prenehanje pravic iz dela. Zato je odločitev tožene stranke o prenehanju pravic iz dela tožniku z dnem 12. 11. 2014 pravilna in zakonita.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo enakosti
Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - prodaja nepremičnin pred podržavljanjem
Lastninski dokazi, ki se nahajajo v upravnih spisih, izkazujejo, da je tožnica prodala sporni zemljišči pred podržavljenjem, kar ne glede na v aktu o podržavljenju navedeni zemljišči in neizvršitev neposredno kupne pogodbe iz leta 1939 v zemljiški knjigi pomeni, da tožnica do vračila teh zemljišč po ZDen ni upravičena, ker ji ti nista bili podržavljeni. Obravnavani zemljišči tako ne moreta biti predmet podržavljenja, ker v času podržavljenja nista bili (več) v lasti pravne prednice tožnice. S tem pa je tudi izkazano, da bi bila tožnica obogatena, če bi ji bilo premoženje, ki ji ni bilo podržavljeno, vrnjeno v obravnavanem postopku denacionalizacije.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9, 10b, 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - območje izjemne ugodnosti lokacije - načelo enakosti - exceptio illegalis
Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.
Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.