181.

VSL sklep I Cpg 689/2004

5.12.2005

civilno procesno pravo

VSL06233

ZOR člen 99, 99. ZPP člen 18, 18/3, 18, 18/3.

pristojnost sodišča - razlaga pogodbe

Dogovor o sodni pristojnosti pa predstavlja samostojno pogodbeno

podlago, s katero podpisniki tovrstnega dogovora opredelijo

pristojnost sodnega organa za odločanje v morebitnem sporu. V kolikor

je takšen dogovor sklenilo več pogodbenih strank iz večstranskega

pogodbenega razmerja, v okviru katerega lahko nastopijo različna

sporna razmerja, to ne izključuje možnosti, da posamezni pogodbeni

stranki kasneje takšen dogovor v zvezi s spornimi vprašanji, ki se

tičejo zgolj njunih medsebojnih razmerij, uredita na drugačen način,

kar pomeni, da za spremembo predhodnega dogovora ne potrebujeta

soglasja pogodbene stranke, ki se je morebitno sporno razmerje ne

tiče. Zakon o obligacijskih razmerjih, na katerega se sklicuje tudi

tožeča stranka, kot osnovno pravilo za razlago pogodbe kot

avtonomnega prava napotuje na 1. odst. 99. čl., kjer je določeno, da

se pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. V tem delu se torej

vprašanje pomena in učinkov pogodbe kaže kot vprašanje materialnega

prava. Korekcijo objektivnemu kriteriju iz 1. odst. 99. čl. ZOR

predstavlja 2. odst. istega člena, ko se materialno pravo ne opira

zgolj na besedilo pogodbe, temveč se ugotavlja tudi skupen namen

pogodbenikov v okviru načel obligacijskega prava. To pravilo pa mora

sodišče uporabiti samo takrat, kadar se učinkov pogodbe ne da

razložiti zgolj z upoštevanjem pravila iz 1. odst. 99. čl. ZOR.

 

183.

VSL sklep III Cp 5786/2005

2.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48599

ZZZDR člen 107, 107/1, 113, 213, 107, 107/1, 113, 213. ZIZ člen 272, 278, 272, 278. ZPP člen 78, 78.

zastopanje - začasna odredba - zakoniti zastopnik - mladoletni otrok

Zastopanje mladoletnih otrok je sestavni del izvrševanja roditeljske

pravice. Pri tem o vprašanjih, ki se ne nanašajo na dnevno življenje

otroka, starša odločata sporazumno. Sodišče dopusti tožbo enega od

staršev v imenu otroka, saj domneva, da drugi z njo soglaša. Kadar pa

v postopku pride do nasprotovanja enega zakonitega zastopnika

dejanjem drugega od staršev, mora sodišče predhodno rešiti spor med

staršema o izvrševanju roditeljske pravice v skladu z določbo 113.

člena ZZZDR ter ugotoviti, ali je postopek v otrokovo korist. V

takšnem primeru postopka ni mogoče prekiniti do postavitve

kolizijskega skrbnika, saj je ta predviden le v primerih, ko roditelj

ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otroka,

ker so njune koristi v navzkrižju.

 

185.

VSL sodba I Cp 5934/2005

2.12.2005

medijsko pravo

VSL51198

ZMed člen 26, 27, 26, 27.

objava popravka

Objava faksimilov dokumenta, s katerimi tožnika dokazujeta resničnost

svojih trditev v besedilu popravka, ponovna objava iste naslovnice z

zahtevanim naslovom in podnapisom ter objava oglasov o izdaji

časopisa, ki bo vsebovala popravke, v drugih sredstvih javnega

obveščanja, presega namen zakonodajalca, kot je opredeljen v 26.

členu ZMed, zato tožnika do objave takega popravka nista upravičena.

 

187.

VDS sodba Pdp 1584/2004

1.12.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03422

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.

izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja - rok za odstop od pogodbe

1. Pisno soglasje tožnice, da se dolgovani znesek iz vzetega

inkasa pobota s plačilom regresa za letni dopust in plačo, ne

pomeni priznanja o krivdnem ravnanju, zato tega soglasja ni

mogoče šteti za seznanitev delodajalca s kršitvijo in storilcem.

Rok za podajo izredne odpovedi zato teče od podaje zagovora dalje

in ne od podaje tega soglasja.

2. Sodišče pri presoji odpovednega razloga po 1. alinei 1.

odstavka 111. člena ZDR ni vezano na pravno kvalifikacijo

kaznivega dejanja iz odpovedi PZ, saj lahko v skladu z

ugotovljenim dejanskim stanjem opredeli kršitveno ravnanje

delavca z odgovarjaločim drugim kaznivim dejanjsm.

3. Če gre za izredno odpoved PZ zaradi kršitve pogodbene ali

druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse zanake

kaznivega dejanja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), teče

15-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi PZ od

zagovora delavca dalje in ne že od dneva, ko se je zvedelo za

kršitev in storilca.

 

189.

VSK sodba I Cpg 71/2005

1.12.2005

stvarno pravo

VSK01899

ZTLR člen 31, 37, 31, 37. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 92, 92/1, 92/2.

vrnitev stvari - pridržek lastninske pravice - dobrovernost

31. čl. tedaj veljavnega ZTLR je urejal možnost pridobitve

lastninske pravice na premičnini, odplačno pridobljeni od

nelastnika, vendar je pogoj za to dobrovernost pridobitelja,

tožena stranka pa to ni bila; zato ni mogla postati lastnica

vozila.

 

191.

VSL sodba I Cpg 591/2004

1.12.2005

obligacijsko pravo

VSL05598

ZOR člen 998, 1001, 1001/2, 998, 1001, 1001/2.

zavarovanje nezapadle terjatve - poroštvo

Glede na predpisano obličnost poroštvene izjave (998. člen ZOR) ima

ta učinek le, v kolikor je iz zapisa izjave nedvoumno in določno

razvidna obveznost dolžnika, v zavarovanje katere je poroštvena

izjava podana. To še posebej velja, kadar gre za bodočo obveznost.

Predpostavka veljavnosti poroštvene izjave je v tem primeru, da je ob

podani poroštveni izjavi jasno, kakšna obveznost bo v bodoče nastala

na strani dolžnika. V kolikor je obveznost, ki nastane na strani

dolžnika po podani poroštveni izjavi drugačna, kot izhaja iz

poroštvene izjave, takšna poroštvena izjava ne more imeti učinka.

 

193.

VSK sodba I Cpg 134/2005

1.12.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE

VSK02257

ZOR člen 277, 277. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 177.

blagovni promet - pogodbeno razmerje - rok za plačilo dobav - zamudne obresti - uzance

Prav tako je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni bil sklenjen med pravdnima strankama poseben dogovor o roku plačila 30 dni, na katerega se sklicuje tožena stranka in da takega dogovora tudi ni mogoče povzeti na podlagi dopisa, ki ga je tožena stranka poslala tožeči dne 5.2.2002. Zato je bila tožena stranka dolžna plačevati dobave, opravljene sicer direktno na naslov C.T., v rokih, ki so bili navedeni v fakturi. Ti roki so namreč v skladu tudi z 177. uzanco Splošnih uzanc za blagovni promet, po kateri mora kupec plačati kupnino v osmih dneh po prejemu fakture, če pa je blago dobil po prejemu fakture pa v osmih dneh po prevzemu blaga.

195.

VSK sodba I Cpg 59/2005

1.12.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSK01573

ZPP člen 212, 212.

izvajanje dokazov

Ob takem stanju, ko je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožeča stranka svoje trditve, da je za toženo stranko opravila špediterske storitve, tudi dokazno podprla, izpodbijanje teh navedb s strani tožene stranke pa je ostalo dokazno nepodprto, odločitev sodišča prve stopnje ni mogla biti drugačna, kot da je izpadla v škodo tožene stranke.

 

197.

VSK sklep I Cpg 231/2005

1.12.2005

zavarovanje terjatev

VSK01838

ZGD člen 328, 328/1, 331, 331/2, 328, 328/1, 331, 331/2. ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - povečanje osnovnega kapitala - stvarni vložek

V 2. odst. 331. čl. ZGD je izrecno določeno, da je uprava

tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od

katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic,

ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v

pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta

in nominalnega zneska delnic neobvezna sestavina

pooblastila.

 

199.

VSK sklep II Cpg 96/2005

1.12.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01839

ZIZ člen 2, 2/1, 43, 43/1, 2, 2/1, 43, 43/1.

umik predloga

Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek

izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl.

določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove

privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo,

njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma

o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik

predloga za izvršbo.