ugotovitvena tožba - tožba na nedopustnost izvršbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba tretje in potrjen napotitveni sklep sodišča prve stopnje, vročen tožeči stranki, in ne že od dneva njegove izdaje.
Ker ugovori tožeče stranke kot tretje v izvršilnih zadevah niti ob vložitvi tožbe niti ob odločanju prvostopenjskega sodišča niso bili pravnomočno zavrnjeni, ta ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da je izvršba na sporne premične stvari nedopustna. Tožeča stranka za vložitev takšne tožbe torej ni imela podlage niti v določbi 3. odst. 65. člena ZIZ, niti v napotitvenem sklepu (ki se nanaša le na drugo toženo stranko), in ker tudi ni izkazala, kakšen pravni interes naj bi imela z vložitvijo predmetne tožbe zoper prvo in tretje toženo stranko, je njena tožba zoper prvo in tretje toženo stranko nedopustna.
KZ člen 25, 218, 218/1, 218/3, 25, 218, 218/1, 218/3.
kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje - sostorilstvo
Čeprav gre načeloma pri kaznivem dejanju izsiljevanja za tako imenovano osebno kaznivo dejanje, kjer je sila ali grožnja uperjena zoper osebno integriteto določene osebe, ni izključena možnost izvršitvene oblike, uperjene hkrati zoper več oseb, pri kateri pa ne gre za toliko kaznivih dejanj kolikor je teh oseb, temveč gre le za eno samo kaznivo dejanje. Prepletenost medsebojno izkazanih ravnanj obeh obtoženih in njuno hkratno, istočasno delovanje zato povsem opravičuje pravno opredelitev njunega ravnanja kot enega samega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odst. 218. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Ravnanje obeh obtožencev namreč ne kaže takšnih značilnosti, ki bi omogočale njegovo opredelitev kot posebej surovo in poniževalno. Ni videti v čem bi to ravnanje odstopalo od siceršnje sile in resne grožnje, ki se zahteva za obstoj tega kaznivega dejanja po 1. odst. 218. člena KZ. Praviloma bo že vsaka sila in grožnja v smislu zakonskega znaka po 1. odst. 218. člena KZ, vsebovala določeno mero surovosti in celo poniževalnosti, vendar pa se za opredelitev v smislu 3. odst. 218. člena KZ zahteva določeno višjo stopnjo in intenziteto, ki bi se lahko izkazovala npr. v daljšem časovnem trajanju takšnega ravnanja, v posebnih oblikah nasilnega izživljanja, izrabljanju določenih osebnih razmerij med oškodovanci, zoper katere se izvaja nasilje oz. grožnja (npr. starši - otrok, varuh - varovanec). Prav zaradi že zgoraj opredeljenega ravnanja obeh obtoženih kot skladnega, skupnega in v tem okviru istočasnega ter z zahtevami po izročitvi denarja, uperjenega zoper obe oškodovanki, je bilo dejanje dokončano takoj, ko je katera od njiju izpolnila, četudi le delno, izraženo zahtevo obtožencev.
ZGD člen 436, 436/1, 437, 450, 436, 436/1, 437, 450. OZ člen 51, 51.
izstop iz družbe - notarski zapis
ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, kot zatrjuje pritožba. Iz določbe 45. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register izhaja, da se predlogu za vpis pogodbenega izstopa družbenika na podlagi prvega odstavka 436. člena ZGD priloži ustrezna izjava o izstopu, dana v skladu z določbami družbene pogodbe.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
V obravnavani zadevi izvedenec v stroškovniku ni dokazal, da bi zbral in proučil obvezno dodatno dokumentacijo po 2. točki I. odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je ovrednoteno z 200 točkami, ko jih je zahteval izvedenec. Prav tako ni utemeljil svojega zahtevka glede višine priglašenih točk za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s I. odstavkom 47. člena Pravilnika. Naloga izvedenca je, da glede na določbe Pravilnika izkaže utemeljenost priglašenih stroškov in nagrade že v samem izvedenskem mnenju oz. v stroškovniku.
pritožba - državni tožilec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Res je, da pritožbeno sodišče o tej pritožbi ni odločalo, ker je pač ugodilo pritožbi zagovornika obtoženca in izpodbijano sodbo razveljavilo, to pa hkrati pomeni, da pritožba obtoženčevega zagovornika ni bila edina, ki je bila vložena zoper prvo obsodilno sodbo. Ne glede na to, da pritožbeno sodišče o pritožbi okrožnega državnega tožilca tedaj ni odločalo, pa s tem, ko je obtožencu v ponovljenem postopku izreklo višjo zaporno kazen kakor v prejšnjem, zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka ni zagrešilo, temveč je v ponovljenem postopku le ocenjevalo pritožbene navedbe, ki jih je okrožni državni tožilec zapisal v pritožbi zoper prvo sodbo, ki je bila razveljavljena.
Sodna praksa je enotna o tem, da predhodni predlog pravobranilstvu po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, v postopku pred sodišči ni procesna predpostavka.
Ker je pri tej nepremičnini vpisana lastninska pravica na dolžnika, na pravilnost odločitev ne more vplivati okoliščina, da ta dolžnik v poslovnem prostoru, na katerega je bila dovoljena izvršba, opravlja dejavnost samostojnega podjetnika. V vsakem primeru gre za namreč za isto fizično osebo.
Sodišče mora pri določanju načina uporabe stvari v solastnini upoštevati interese posameznih udeležencev. Drži tudi, da v skupno stvar ni mogoče vlagati brez soglasja vseh solastnikov. V obravnavanem primeru nasprotni udeleženki večja vlaganja s sklepom sodišča niso dovoljena, temveč le zasilna usposobitev prostorov za bivanje, ki gre v celoti v njeno breme.
ZGD člen 564, 564. ZPP člen 67, 67/3, 67, 67/3. SPZ člen 142, 142. ZZK-1 člen 24, 25, 24, 25.
vpis hipoteke - stranka postopka - pravna oseba
Podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564. čl. ZGD podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Kot organizacijski del matičnega podjetja ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar ni nosilka pravnih poslov, nosilec je vedno matično podjetje, ki odgovarja tudi za vse njene obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem. Enako velja za banke. Podružnica je del tujega podjetja in njeno premoženje je sestavni del premoženja tujega podjetja, ki je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice, zato so neutemeljeni očitki pritožbe, da sodišče predlagateljici ni priznalo statusa pravne osebe po 3. odst. 67. čl. ZPP. Premoženje podružnice pripada družbi, kar omenja tudi pritožba in da zato tudi podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, zato podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v katero korist je hipoteka ustanovljena.
Primarno se mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes in le, če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oz. solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti in le če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeno večji interes za stvar oz. stvari, sodišče odloči, da to stvar dobi
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pravno relevantna dejstva
Postopek je s sodno odločbo pravnomočno končan. Lahko se ga obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Uporaba te zakonske določbe pa glede na ugotovljena dejstva potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve. Predlog ni bil utemeljen že zato, ker se novi dokazi ne nanašajo na pravno relevantna dejstva.
Okoliščina, da naj bi preostali znesek dolžnik poravnal naknadno, za zemljiškoknjižni postopek ni pomembna, saj jo bo dolžnik moral uveljavljati v izvršilnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč dovoli izbris zaznambe izvršbe šele na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris.
Odločitev o tem, da sodišče ne izvede enega od predlaganih dokazov ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, v obravnavanem primeru pa tudi ni prišlo do kršitve na področju dejanskega stanja. Izvedba tega dokaza na odločitev namreč ne bi mogla vplivati (tudi, če bi se izkazalo, da so vse trditve pod točko 1 tožbe, resnične).