• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>
  • 61.
    VSK sodba Kp 354/2005
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01576
    KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2.
    lahka telesna poškodba
    Poprejšnji udarec s kolenom v obraz, čemur je posledično sledila motnja zavesti in brcanje na tleh ležečega oškodovanca, gotovo predstavlja način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.

     
  • 62.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 63.
    VSL sklep II Cp 3786/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50998
    ZTLR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZSZ člen 9 - 28, 9 - 28. ZPN člen 5, 7, 7/2, 5, 7, 7/2.
    družbena lastnina - stavbno zemljišče - promet z nepremičninami - funkcionalno zemljišče
    Z ustavnim amandmajem XCIX (Uradni list RS, št. 7/91) so bile

    razveljavljene določbe prejšnje Ustave RS, ki so izključevale

    lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih

    mestnega značaja. Z odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-105/91-18

    z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) so bile razveljavljene

    določbe 9. do 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Med drugim so

    bile odpravljene omejitve glede uporabe in prenosa pravice uporabe na

    stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali še veljavni

    predpisi iz tega področja so prenos pravice uporabe dovoljevali.

    Sedmi člen Zakona o prometu z nepremičninami je urejal prenos

    lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni

    lastnini, in prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na

    zemljišču, ki je potreben za njeno redno uporabo. Določal je, da se

    hkrati preneseta lastninska pravica na stavbi in pravica uporabe na

    funkcionalnem zemljišču. Ničesar pa ta predpis ne pove o tistem

    zemljišču, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča.

     
  • 64.
    VSL sklep III Cp 4459/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48572
    ZIZ člen 38, 38/7, 67, 38, 38/7, 67.
    nasprotna izvršba - poplačilo obveznosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

    zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

    ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

    moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

    jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

    obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

    teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

    prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

    38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

    stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

    upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

    dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

     
  • 65.
    VSL sklep II Cp 4961/2005
    14.12.2005
    nepravdno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51017
    ZNP člen 175, 175/3, 175, 175/3. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3. OZ člen 307, 307.
    sodni depozit - stroški postopka
    V skladu z določbo 307. člena OZ nosi stroške veljavne in

    nepreklicane položitve, kolikor presegajo stroške izpolnitve, upnik.

    Zato mora tudi v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita stroške

    sodnih taks načeloma nositi upnik in ne dolžnik, ki pa je kot

    predlagatelj postopka zavezanec za plačilo sodnih taks (prvi odstavek

    3. člena ZST). Povrnitev teh stroškov pa lahko zahteva od upnika,

    vendar najkasneje v predlogu za sprejem denarnega zneska v sodni

    depozit (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)

     
  • 66.
    VDS sodba Psp 609/2005
    14.12.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03648
    ZPIZ-1 člen 68, 79, 79/2, 79/2, 79, 68.
    pogoj - invalidska pokojnina
    Za priznanje pravice do invalidske pokojnine se po 2. odst. 71.

    čl. ZPIZ-1 za izpolnitev pogojev zavarovalne oz. pokojninske dobe

    brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja

    brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi

    invalidnosti.

     
  • 67.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • 68.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • 69.
    VSL sodba I Kp 588/05
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22707
    KZ člen 16, 215, 215/5, 16, 215, 215/5.
    zatajitev - prištevnost
    Pritožnica neutemeljeno navaja, da je obdolženi glede na to, da je

    tablice našel v grmovju, oblepljene z lepilnim trakom, upravičeno

    domneval, da gre za zavrženo stvar, ki jo je nekdo odvrgel, ker je ne

    potrebuje več in zato ni podan njegov naklep. Sodišče prve stopnje je

    glede na obdolženčev zagovor, da je tablice našel v grmovju, jih vzel

    ter pritrdil na svoje neregistrirano vozilo, ki ga je nato s

    predmetnimi tablicami uporabljal, ter glede na splošno znano dejstvo,

    da se registrske tablice dobijo pri pooblaščenem upravnem organu in

    jih je temu organu po preteku njihove veljavnosti ali v primeru

    najdbe tudi potrebno vrniti, utemeljeno zaključilo, da se je

    obdolženi zavedal protipravnosti svojega ravnanja in ga je tudi hotel

    storiti.

    Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede obdolženčeve

    prištevnosti, ko pritožnica navaja, da je dejansko stanje glede tega

    dejstva ostalo nepopolno ugotovljeno. Po kazenskem pravu se duševna

    normalnost storilca predpostavlja in se je zato posebej ne ugotavlja

    in ne dokazuje. To predpostavko lahko omaje le sum, da je obdolženi

    dejanje storil v stanju neprištevnosti. Ker se tekom celotnega

    dokaznega postopka sodišču prve stopnje ni porodil dvom v

    obdolženčevo prištevnost, niti se na neprištevnost ni skliceval,

    pritožnica z navedbami, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega

    dejanja zasvojen z mamili, pravilnih razlogov sodišča prve stopnje ne

    more izpodbiti.

     
  • 70.
    VDS sodba Pdp 885/2004
    14.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03407
    ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.
    delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved
    Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

    zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

    člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

    transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

    čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

    ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

    prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

     
  • 71.
    VSL sklep III Cp 5539/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48585
    ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebni stroški - izvršitelj
    Upnik ima možnost zahtevati, da o pravilnosti izvršiteljevega

    obračuna odloči sodišče, če z njim ne soglaša. Če te možnosti upnik

    ne izkoristi, mora stroške izvršitelja, ki niso bili potrebni za

    izvršbo, nositi sam, saj mu je dolžnik na podlagi 5. odst. 38. čl.

    ZIZ dolžan povrniti le potrebne stroške.

    Kateri izvršiteljevi stroški so bili potrebni, pa lahko sodišče

    ugotovi le na podlagi izvršiteljevega poročila in obračuna. To

    pomeni, da mora biti iz poročila in obračuna jasno razvidno, kdaj je

    posamezen strošek nastal, v kakšni višini in količini in zakaj je bil

    potreben.

     
  • 72.
    VSK sodba I Cp 1562/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01516
    ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - priposestvovanje služnosti
    Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.

     
  • 73.
    VSL sklep II Cp 4696/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51001
    ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
    Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

    tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

    dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

    tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

    zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

    nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

    dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

    sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

     
  • 74.
    VSK sklep I Cp 1491/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01517
    ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    zavrženje tožbe - izbris iz sodnega registra - pravdna stranka - prenehanje družbe
    Tožena stranka kot pravna oseba ne obstaja več. Izbris je bil za obe toženi stranki objavljen v Uradnem listu. Ta objava je namenjena vsem upnikom, ki imajo odprte terjatve do izbrisanih družb, da te terjatve lahko v enoletnem prekluzivnem roku uveljavljajo proti družbenikom izbrisane družbe.

     
  • 75.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 76.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 77.
    VSL sklep I Cp 6006/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51192
    ZIZ člen 272, 272.
    regulacijska začasna odredba
    Kadar predlagatelj zahteva začasno odredbo med pravdnim postopkom,

    mora biti ta začasna odredba v zvezi s terjatvijo, ki jo vtožuje.

    Začasna odredba z nadomestitvijo soglasja toženca za priključitev na

    vodovod ni v zvezi z zahtevkom na ugotovitev obsega in deležev na

    skupnem premoženju, zato tudi kot regulacijska začasna odredba v tem

    postopku ni dopustna.

     
  • 78.
    VSL sklep I Cp 207/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - osebnostne pravice
    VSL50632
    ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožbeni zahtevek - pravica do obrambe
    Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

    osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

    splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

    posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

    zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

    zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

    pravico do obrambe.

     
  • 79.
    VSL sodba I Cpg 1305/2003
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06232
    Dunajska konvencija člen 1, 1a, 7, 40, 49/1, 49/1a, 78, 81. .
    konvencija
    Za materialnopravno presojo predmetnega kupoprodajnega odnosa pridejo

    upoštev določbe Konvencije o pogodbah o mednarodni prodaji blaga z

    dne 11.4.1980 (v nadaljevanju Dunajska konvencija). Po določbi 1.a)

    točke 1. člena te konvencije se le-ta uporablja za pogodbe o prodaji

    blaga, sklenjene med strankami, ki imajo svoje sedeže na ozemlju

    različnih držav, če so te države države pogodbenice. Tožeča stranka

    ima sedež v NEMČIJI, tožena stranka pa v REPUBLIKI SLOVENIJI obe

    državi pa sta državi pogodbenici.

     
  • 80.
    VSL sklep III Cp 5370/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50790
    ZIZ člen 36, 36. ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1, 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1.
    izvršba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoj - ugovor po izteku roka - vročilnica - vročilnica - dokazovanje vročitve
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi

    dolžniku vročen že oktobra 2004, pa čeprav ta vročitev v spisu ni

    izkazana z vročilnico, ampak z izjavo njegovega pooblaščenca. Po

    določbi 7. odst. 149. člena ZPP se lahko namreč v primeru, ko se

    vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače, po določbi 1.

    odst. 214. člena ZPP pa ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je

    stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Ker je sodišče prve

    stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 28.10.2005 štelo

    za pravočasnega kljub temu, da se v spisu ni nahajala povratnica, ki

    bi dokazovala, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno,

    dolžnik ni zamudil nobenega roka, ne naroka, za pravno dejanje,

    zaradi katerega bi izgubil pravico opraviti kakšno pravno dejanje.

    Zaradi tega pa tudi niso podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje

    po 1. odst. 116. člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>