• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>
  • 61.
    VSK sklep I Cp 1491/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01517
    ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    zavrženje tožbe - izbris iz sodnega registra - pravdna stranka - prenehanje družbe
    Tožena stranka kot pravna oseba ne obstaja več. Izbris je bil za obe toženi stranki objavljen v Uradnem listu. Ta objava je namenjena vsem upnikom, ki imajo odprte terjatve do izbrisanih družb, da te terjatve lahko v enoletnem prekluzivnem roku uveljavljajo proti družbenikom izbrisane družbe.

     
  • 62.
    VSL sklep II Cp 4738/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - nepravdno pravo
    VSL51723
    ZZZDR člen 211, 212, 211, 212. ZPP člen 76, 76/1, 81, 82, 76, 76/1, 81, 82.
    stranka - skrbnik za poseben primer
    Obstoj fizične osebe je absolutna procesna predpostavka tudi v

    nepravdnem postopku. Če fizična oseba ni več živa, nima sposobnosti

    biti stranka (člen 76/1 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

    Skrbnik za poseben primer v smislu določb ZZZDR na mesto neobstoječe

    - mrtve osebe ne more vstopiti niti kot materialnopravni zavezanec

    niti kot njegov procesni zastopnik in tudi ne kot zastopnik neznanih

    dedičev. Začasnega skrbnika lahko postavi sodišče le v uvedenem

    zapuščinskem postopku v skladu z določbo 131. člena ZPP.

     
  • 63.
    VSK sodba I Cp 1562/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01516
    ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - priposestvovanje služnosti
    Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.

     
  • 64.
    VSL sklep I Cp 4774/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSL51197
    ZTLR člen 5, 42, 5, 42. ZOR člen 133, 200, 133, 200. URS člen 72, 72. ZVO člen 5, 5.
    imisija - pravica do zdravega življenjskega okolja - vir nevarnosti - odškodnina za negmotno škodo
    Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno pravno izhodišče, ko

    se v izpodbijani sodbi sklicuje na določbo 5. člena ZTLR, ki kot

    mejna kriterija, ki razločujeta dopustne imisije od nedopustnih,

    določa otežkočeno uporabo nepremičnin zaradi dima, neprijetnih

    vonjav, toplote, saj in podobnih dejavnikov čez mero, ki je glede na

    naravo in namen nepremičnine in glede na krajevne razmere običajna

    ali ki povzroča znatnejšo škodo. Sodno varstvo, ki ga zahtevata

    tožnika z negatornim tožbenim zahtevkom, ima nadalje svojo pravno

    podlago v določbi 42. člena ZTLR, ki predvideva pravovarstveni

    zahtevek na prenehanje opisanih vznemirjanj, v primeru nastanka škode

    pa tudi uveljavitev ustreznega odškodninskega zahtevka, pri čemer je

    tudi mogoč zahtevek za povrnitev negmotne škode tudi zaradi kršitve

    pravice do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS,

    katero zatrjujeta v konkretnem primeru tudi tožnika. Sodišče prve

    stopnje je nadalje našlo tudi ustrezen pravni okvir za dajatveni

    tožbeni zahtevek na odstranitev gnojne jame in prašičev v določbi

    133. člena ZOR, ki omogoča prizadetemu, da zahteva od imetnika vira

    nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb

    večja škoda, ter se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje

    ali škodna nevarnost, če nastanka vzmenemirjanja ali škode ni mogoče

    preprečiti z ustreznimi ukrepi. Navedene pravne podlage je tako glede

    opustitvenega zahtevka - na prenehanje vznemirjanj, ki jih po

    trditvah tožečih strank predstavlja smrad, ki izvira iz gnojne jame

    in prašičev toženih strank, kot tudi glede dajatvenega zahtevka - na

    odstranitev navedenih virov smradu mogoče uporabiti v spornem primeru

    kot ustrezno zgornjo premiso na ugotovljene pravno odločilne

    okoliščine. Kot že zgoraj omenjeno pa ima odškodninski zahtevek

    tožnikov pravno podlago tudi v že omenjeni ustavni določbi.

    Vendar pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru nepravilno

    ugotavljalo pravno odločilna dejstva, to pa je predvsem - kot je

    razvidno iz dosedaj nanizane pravne ureditve, ali zatrjevani smrad,

    ki predstavlja imisijo, presega krajevno običajne meje in nadalje ali

    je škoda, ki jo tožnika zatrjujeta pogojena s smradom, ki presega

    normalne meje oziroma še dopustno obremenitev.

     
  • 65.
    VSK sodba I Cp 1438/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01452
    ZOR člen 99, 270, 274, 99, 270, 274.
    razlaga pogodbe - pogodbena kazen - namen pogodbenikov
    Da bi bila pogodbena volja drugačna, kot je zapisana v avtorski pogodbi, se ni nikoli med postopkom zatrjevalo, zato je bila razlaga pogodbe v tem sporu samo problem uporabe prava in ne problem ugotavljanja dejanskega stanja. Iz zapisane pogodbe je bil skupen namen pogodbenikov jasen. Če je bila pogodbena volja toženca drugačna, kot je zapisana, pa bi moral toženec na to razliko med izjavljeno in dejansko voljo pravočasno opozoriti, saj bi sodišče raziskovalo, ali je skupen namen pogodbenikov drugačen kot je bil izjavljen v pisni pogodbi samo, če bi se zatrjevalo, da so pogodbena določila kakorkoli sporna.

     
  • 66.
    VSL sklep I Cp 6006/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51192
    ZIZ člen 272, 272.
    regulacijska začasna odredba
    Kadar predlagatelj zahteva začasno odredbo med pravdnim postopkom,

    mora biti ta začasna odredba v zvezi s terjatvijo, ki jo vtožuje.

    Začasna odredba z nadomestitvijo soglasja toženca za priključitev na

    vodovod ni v zvezi z zahtevkom na ugotovitev obsega in deležev na

    skupnem premoženju, zato tudi kot regulacijska začasna odredba v tem

    postopku ni dopustna.

     
  • 67.
    VSL sklep I Cp 1792/2004
    14.12.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL51201
    SZ člen 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28.
    upravnik - sklepanje poslov s tretjimi - odgovornost upravnika za kvaliteto izpeljave posla
    Pri sklepanju poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in

    za račun etažnih lastnikov in je pooblaščen tako po pogodbi med

    solastniki kot po Stanovanjskem zakonu, da razdeli te stroške med

    solastniki. Upravnik pa ne odgovarja za kvaliteto izpeljave posla

    tretje osebe solastnikom.

     
  • 68.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 69.
    VSL sklep III Cp 4459/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48572
    ZIZ člen 38, 38/7, 67, 38, 38/7, 67.
    nasprotna izvršba - poplačilo obveznosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

    zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

    ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

    moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

    jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

    obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

    teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

    prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

    38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

    stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

    upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

    dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

     
  • 70.
    VSL sodba I Cpg 1305/2003
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06232
    Dunajska konvencija člen 1, 1a, 7, 40, 49/1, 49/1a, 78, 81. .
    konvencija
    Za materialnopravno presojo predmetnega kupoprodajnega odnosa pridejo

    upoštev določbe Konvencije o pogodbah o mednarodni prodaji blaga z

    dne 11.4.1980 (v nadaljevanju Dunajska konvencija). Po določbi 1.a)

    točke 1. člena te konvencije se le-ta uporablja za pogodbe o prodaji

    blaga, sklenjene med strankami, ki imajo svoje sedeže na ozemlju

    različnih držav, če so te države države pogodbenice. Tožeča stranka

    ima sedež v NEMČIJI, tožena stranka pa v REPUBLIKI SLOVENIJI obe

    državi pa sta državi pogodbenici.

     
  • 71.
    VSL sodba I Kp 588/05
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22707
    KZ člen 16, 215, 215/5, 16, 215, 215/5.
    zatajitev - prištevnost
    Pritožnica neutemeljeno navaja, da je obdolženi glede na to, da je

    tablice našel v grmovju, oblepljene z lepilnim trakom, upravičeno

    domneval, da gre za zavrženo stvar, ki jo je nekdo odvrgel, ker je ne

    potrebuje več in zato ni podan njegov naklep. Sodišče prve stopnje je

    glede na obdolženčev zagovor, da je tablice našel v grmovju, jih vzel

    ter pritrdil na svoje neregistrirano vozilo, ki ga je nato s

    predmetnimi tablicami uporabljal, ter glede na splošno znano dejstvo,

    da se registrske tablice dobijo pri pooblaščenem upravnem organu in

    jih je temu organu po preteku njihove veljavnosti ali v primeru

    najdbe tudi potrebno vrniti, utemeljeno zaključilo, da se je

    obdolženi zavedal protipravnosti svojega ravnanja in ga je tudi hotel

    storiti.

    Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede obdolženčeve

    prištevnosti, ko pritožnica navaja, da je dejansko stanje glede tega

    dejstva ostalo nepopolno ugotovljeno. Po kazenskem pravu se duševna

    normalnost storilca predpostavlja in se je zato posebej ne ugotavlja

    in ne dokazuje. To predpostavko lahko omaje le sum, da je obdolženi

    dejanje storil v stanju neprištevnosti. Ker se tekom celotnega

    dokaznega postopka sodišču prve stopnje ni porodil dvom v

    obdolženčevo prištevnost, niti se na neprištevnost ni skliceval,

    pritožnica z navedbami, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega

    dejanja zasvojen z mamili, pravilnih razlogov sodišča prve stopnje ne

    more izpodbiti.

     
  • 72.
    VDS sodba Psp 609/2005
    14.12.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03648
    ZPIZ-1 člen 68, 79, 79/2, 79/2, 79, 68.
    pogoj - invalidska pokojnina
    Za priznanje pravice do invalidske pokojnine se po 2. odst. 71.

    čl. ZPIZ-1 za izpolnitev pogojev zavarovalne oz. pokojninske dobe

    brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja

    brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi

    invalidnosti.

     
  • 73.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 74.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • 75.
    VDS sodba Psp 645/2004
    14.12.2005
    pokojninsko zavarovanje
    VDS03661
    ZZZDR člen 12, 13, 12, 13. ZPIZ-1 člen 113, 114, 113, 114.
    pokojninsko zavarovanje - vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost
    Če je zakonska zveza razvezana, bivša zakonca pa po razvezi še

    nadalje prebivata skupaj v odnosu, ki je v bistvu enak tistemu,

    zaradi kakršnega je prišlo do razveze zakonske zveze, se v

    postopku za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne more

    priznati obstoj izvenzakonske skupnosti, ki bi imela pravne

    posledice na področju pravic iz pokojninskega in invalidskega

    zavarovanja. Zatrjevana izvenzakonska skupnost je po vsebini

    taka, kot je bila zakonska zveza, ki je bila razvezana zaradi

    nevzdržnosti, ker ni bilo več temeljev iz 13. čl. ZZZDR. Iz

    razvezane zakonske zveze pa ima preživeli zakonec pravico do

    vdovske pokojnine samo, če ima pravico do vdovske pokojnine po

    sodni odločbi oz. po sporazumu in jo je užival do smrti

    zavarovanca (113. čl. ZPIZ-1).

     
  • 76.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 77.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 78.
    VSL sklep II Cp 4961/2005
    14.12.2005
    nepravdno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51017
    ZNP člen 175, 175/3, 175, 175/3. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3. OZ člen 307, 307.
    sodni depozit - stroški postopka
    V skladu z določbo 307. člena OZ nosi stroške veljavne in

    nepreklicane položitve, kolikor presegajo stroške izpolnitve, upnik.

    Zato mora tudi v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita stroške

    sodnih taks načeloma nositi upnik in ne dolžnik, ki pa je kot

    predlagatelj postopka zavezanec za plačilo sodnih taks (prvi odstavek

    3. člena ZST). Povrnitev teh stroškov pa lahko zahteva od upnika,

    vendar najkasneje v predlogu za sprejem denarnega zneska v sodni

    depozit (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)

     
  • 79.
    VSL sklep IV Cp 4938/2005
    14.12.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL50086
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZNP člen 21, 37, 21, 37. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8, 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8.
    stiki otroka s staršem - otrokova želja - nepravdni postopek - odvzem možnosti obravnavanja
    Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev

    otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

    tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

    stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na

    zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v

    nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o

    katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

    predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

    nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

    pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

    stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki

    imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

    Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj

    sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja

    upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o

    spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

    predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

    tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

    zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje

    nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe

    predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo

    naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

     
  • 80.
    VSK sodba Kp 274/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01575
    ZKP člen 329, 329.
    zavrnitev dokaznega predloga
    V zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče ni dolžno ugoditi vsakemu dokaznemu predlogu. Dokazni predlog se mora seveda nanašati na pravnorelevantno okoliščino, ob odločanju o tem, ali mu bo sodišče ugodilo ali ne, pa je potrebno pretehtati vsak dokazni predlog, najprej samega zase, nato pa tudi v luči pričakovanja, v kolikšni meri bo lahko tak dokazni predlog prispeval k boljši razjasnitvi dejanskega stanja.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>