61.

VSK sodba I Cp 1562/2005

14.12.2005

stvarno pravo

VSK01516

ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.

nujna pot - priposestvovanje služnosti

Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.

 

63.

VSL sodba I Kp 666/2005

14.12.2005

kazensko materialno pravo

VSL22709

KZ člen 203, 203/1, 203, 203/1, 203, 203/1.

neplačevanje preživnine

Samo dejstvo, da je bil zoper obdolženca v avgustu leta 2004 vložen

predlog za izvršbo in zavarovanje, ter da je bil nato tudi dejansko

izdan sklep o izvršbi in zavarovanju, na podlagi katerega je bil

oškodovanec poplačan tudi za preživninske obroke, ki so predmet tega

kaznivega dejanja, obdolženca ne ekskulpira odgovornosti za kaznivo

dejanje. Neplačevanje preživnine po I. odst. 203. člena KZ stori,

kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan

preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti

določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel. Ker obdolženi za

oškodovanca preživnine, ki je določena z izvršljivim dogovorom Centra

za socialno delo Trebnje z dne 2.3.1994, ni plačeval, čeprav bi jo

glede na to, da je zaposlen, zmogel, je izpolnil znake kaznivega

dejanja in sama uspešnost ali neuspešnost izvršbe na to ne vpliva.

 

65.

VSL sklep I Cp 4251/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo

VSL50634

ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.

vročitev tožbe - zamudna sodba

V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

 

67.

VDS sodba Psp 546/2005

14.12.2005

SOCIALNO VARSTVO

VDS03704

ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.

izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih

Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

določa tega pogoja.

 

69.

VSL sklep I Kp 547/2005

14.12.2005

kazensko procesno pravo

VSL22704

ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.

sprememba obtožbe

V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

pravic.

 

71.

VSL sodba I Cpg 1305/2003

14.12.2005

obligacijsko pravo

VSL06232

Dunajska konvencija člen 1, 1a, 7, 40, 49/1, 49/1a, 78, 81. .

konvencija

Za materialnopravno presojo predmetnega kupoprodajnega odnosa pridejo

upoštev določbe Konvencije o pogodbah o mednarodni prodaji blaga z

dne 11.4.1980 (v nadaljevanju Dunajska konvencija). Po določbi 1.a)

točke 1. člena te konvencije se le-ta uporablja za pogodbe o prodaji

blaga, sklenjene med strankami, ki imajo svoje sedeže na ozemlju

različnih držav, če so te države države pogodbenice. Tožeča stranka

ima sedež v NEMČIJI, tožena stranka pa v REPUBLIKI SLOVENIJI obe

državi pa sta državi pogodbenici.

 

73.

VSL sklep III Cp 5370/2005

14.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50790

ZIZ člen 36, 36. ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1, 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1.

izvršba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoj - ugovor po izteku roka - vročilnica - vročilnica - dokazovanje vročitve

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi

dolžniku vročen že oktobra 2004, pa čeprav ta vročitev v spisu ni

izkazana z vročilnico, ampak z izjavo njegovega pooblaščenca. Po

določbi 7. odst. 149. člena ZPP se lahko namreč v primeru, ko se

vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače, po določbi 1.

odst. 214. člena ZPP pa ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je

stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Ker je sodišče prve

stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 28.10.2005 štelo

za pravočasnega kljub temu, da se v spisu ni nahajala povratnica, ki

bi dokazovala, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno,

dolžnik ni zamudil nobenega roka, ne naroka, za pravno dejanje,

zaradi katerega bi izgubil pravico opraviti kakšno pravno dejanje.

Zaradi tega pa tudi niso podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje

po 1. odst. 116. člena ZPP.

 

75.

VSL sklep III Cp 4367/2005

14.12.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL0051514

ZIZ člen 67, 67.

nasprotna izvršba - pogoj

Dolžnik je plačal nekaj, kar bi šele moralo biti predmet odločitve

sodišča, zoper katero bi se dolžnik, če se z njo (potrebnostjo

izvršilnih storškov) ne bi strinjal, lahko pritožil. Dolžnik tako ne

zahteva od upnika, da naj mu vrne nekaj, kar je prejel z izvršbo

oziroma z opravo izvršilnih dejanj, ampak nekaj, kar mu je dolžnik

sam izpolnil.

 

77.

VDS sodba Pdp 885/2004

14.12.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03407

ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.

delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved

Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

 

79.

VSL sodba I Cp 5058/2005

14.12.2005

obligacijsko pravo

VSL51214

ZOZP člen 4, 4/7, 4, 4/7. ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/1, 141, 141/2, 318, 318/1.

regres - zamudna sodba - dodatna premija - nevarnost

Pri rešitvi spornega pravnega razmerja se je sodišče prve stopnje

pravilno oprlo na pogodbo o zavarovanju, sklenjeno med tožečo stranko

in Draganom K., katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje

avtomobilske odgovornosti AO-03. Če je s premijskim sistemom za

razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena

dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico

izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju

med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega

kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana (1. točka 2. odst.

2. člena Splošnih pogojev). Tako pravico ima tožeča stranka tudi

takrat, kadar sta zavarovanec oziroma sozavarovana oseba prepustila

vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano

nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije (2. točka 2.

odst. 2. člena Splošnih pogojev). Za povečano nevarnost se skladno s

premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti med

drugim šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot

tremi leti vozniških izkušenj.