61.

VSL sklep IV Cp 4938/2005

14.12.2005

DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO

VSL50086

ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZNP člen 21, 37, 21, 37. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8, 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8.

stiki otroka s staršem - otrokova želja - nepravdni postopek - odvzem možnosti obravnavanja

Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev

otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na

zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v

nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o

katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki

imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj

sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja

upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o

spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje

nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe

predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo

naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

 

63.

VSL sklep III Cp 4459/2005

14.12.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48572

ZIZ člen 38, 38/7, 67, 38, 38/7, 67.

nasprotna izvršba - poplačilo obveznosti

Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

 

65.

VSL sklep I Cp 754/2005

14.12.2005

pogodbeno pravo

VSL50085

ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.

gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

 

67.

VSL sklep I Cp 4251/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo

VSL50634

ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.

vročitev tožbe - zamudna sodba

V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

 

69.

VSL sklep I Cp 1792/2004

14.12.2005

obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo

VSL51201

SZ člen 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28.

upravnik - sklepanje poslov s tretjimi - odgovornost upravnika za kvaliteto izpeljave posla

Pri sklepanju poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in

za račun etažnih lastnikov in je pooblaščen tako po pogodbi med

solastniki kot po Stanovanjskem zakonu, da razdeli te stroške med

solastniki. Upravnik pa ne odgovarja za kvaliteto izpeljave posla

tretje osebe solastnikom.

 

71.

VDS sklep Psp 619/2005

14.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO

VDS03703

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.

izvedenec - nagrada - izvedenina - zbirka podatkov

Če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče, ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije. V določbi 45. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izrecno določeno, da se pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja, med katere spadata upravni spis in zdravstveni karton.

 

73.

VSL sodba I Kp 588/05

14.12.2005

kazensko materialno pravo

VSL22707

KZ člen 16, 215, 215/5, 16, 215, 215/5.

zatajitev - prištevnost

Pritožnica neutemeljeno navaja, da je obdolženi glede na to, da je

tablice našel v grmovju, oblepljene z lepilnim trakom, upravičeno

domneval, da gre za zavrženo stvar, ki jo je nekdo odvrgel, ker je ne

potrebuje več in zato ni podan njegov naklep. Sodišče prve stopnje je

glede na obdolženčev zagovor, da je tablice našel v grmovju, jih vzel

ter pritrdil na svoje neregistrirano vozilo, ki ga je nato s

predmetnimi tablicami uporabljal, ter glede na splošno znano dejstvo,

da se registrske tablice dobijo pri pooblaščenem upravnem organu in

jih je temu organu po preteku njihove veljavnosti ali v primeru

najdbe tudi potrebno vrniti, utemeljeno zaključilo, da se je

obdolženi zavedal protipravnosti svojega ravnanja in ga je tudi hotel

storiti.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede obdolženčeve

prištevnosti, ko pritožnica navaja, da je dejansko stanje glede tega

dejstva ostalo nepopolno ugotovljeno. Po kazenskem pravu se duševna

normalnost storilca predpostavlja in se je zato posebej ne ugotavlja

in ne dokazuje. To predpostavko lahko omaje le sum, da je obdolženi

dejanje storil v stanju neprištevnosti. Ker se tekom celotnega

dokaznega postopka sodišču prve stopnje ni porodil dvom v

obdolženčevo prištevnost, niti se na neprištevnost ni skliceval,

pritožnica z navedbami, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega

dejanja zasvojen z mamili, pravilnih razlogov sodišča prve stopnje ne

more izpodbiti.

 

75.

VSL sodba I Cp 5058/2005

14.12.2005

obligacijsko pravo

VSL51214

ZOZP člen 4, 4/7, 4, 4/7. ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/1, 141, 141/2, 318, 318/1.

regres - zamudna sodba - dodatna premija - nevarnost

Pri rešitvi spornega pravnega razmerja se je sodišče prve stopnje

pravilno oprlo na pogodbo o zavarovanju, sklenjeno med tožečo stranko

in Draganom K., katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje

avtomobilske odgovornosti AO-03. Če je s premijskim sistemom za

razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena

dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico

izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju

med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega

kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana (1. točka 2. odst.

2. člena Splošnih pogojev). Tako pravico ima tožeča stranka tudi

takrat, kadar sta zavarovanec oziroma sozavarovana oseba prepustila

vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano

nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije (2. točka 2.

odst. 2. člena Splošnih pogojev). Za povečano nevarnost se skladno s

premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti med

drugim šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot

tremi leti vozniških izkušenj.

 

77.

VDS sodba Psp 546/2005

14.12.2005

SOCIALNO VARSTVO

VDS03704

ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.

izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih

Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

določa tega pogoja.

 

79.

VSL sodba IV Cp 5735/2005

14.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50798

ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.

priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva

Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

A.K. sin pokojnega A.F..