• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • 82.
    VDS sodba Psp 609/2005
    14.12.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03648
    ZPIZ-1 člen 68, 79, 79/2, 79/2, 79, 68.
    pogoj - invalidska pokojnina
    Za priznanje pravice do invalidske pokojnine se po 2. odst. 71.

    čl. ZPIZ-1 za izpolnitev pogojev zavarovalne oz. pokojninske dobe

    brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja

    brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi

    invalidnosti.

     
  • 83.
    VSL sklep II Cp 4696/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51001
    ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
    Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

    tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

    dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

    tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

    zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

    nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

    dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

    sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

     
  • 84.
    VSL sklep II Cp 4961/2005
    14.12.2005
    nepravdno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51017
    ZNP člen 175, 175/3, 175, 175/3. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3. OZ člen 307, 307.
    sodni depozit - stroški postopka
    V skladu z določbo 307. člena OZ nosi stroške veljavne in

    nepreklicane položitve, kolikor presegajo stroške izpolnitve, upnik.

    Zato mora tudi v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita stroške

    sodnih taks načeloma nositi upnik in ne dolžnik, ki pa je kot

    predlagatelj postopka zavezanec za plačilo sodnih taks (prvi odstavek

    3. člena ZST). Povrnitev teh stroškov pa lahko zahteva od upnika,

    vendar najkasneje v predlogu za sprejem denarnega zneska v sodni

    depozit (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)

     
  • 85.
    VSL sodba I Cp 5058/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51214
    ZOZP člen 4, 4/7, 4, 4/7. ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/1, 141, 141/2, 318, 318/1.
    regres - zamudna sodba - dodatna premija - nevarnost
    Pri rešitvi spornega pravnega razmerja se je sodišče prve stopnje

    pravilno oprlo na pogodbo o zavarovanju, sklenjeno med tožečo stranko

    in Draganom K., katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje

    avtomobilske odgovornosti AO-03. Če je s premijskim sistemom za

    razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena

    dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico

    izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju

    med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega

    kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana (1. točka 2. odst.

    2. člena Splošnih pogojev). Tako pravico ima tožeča stranka tudi

    takrat, kadar sta zavarovanec oziroma sozavarovana oseba prepustila

    vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano

    nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije (2. točka 2.

    odst. 2. člena Splošnih pogojev). Za povečano nevarnost se skladno s

    premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti med

    drugim šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot

    tremi leti vozniških izkušenj.

     
  • 86.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 87.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 88.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • 89.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 90.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 91.
    VSL sklep II Cp 3786/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50998
    ZTLR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZSZ člen 9 - 28, 9 - 28. ZPN člen 5, 7, 7/2, 5, 7, 7/2.
    družbena lastnina - stavbno zemljišče - promet z nepremičninami - funkcionalno zemljišče
    Z ustavnim amandmajem XCIX (Uradni list RS, št. 7/91) so bile

    razveljavljene določbe prejšnje Ustave RS, ki so izključevale

    lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih

    mestnega značaja. Z odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-105/91-18

    z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) so bile razveljavljene

    določbe 9. do 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Med drugim so

    bile odpravljene omejitve glede uporabe in prenosa pravice uporabe na

    stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali še veljavni

    predpisi iz tega področja so prenos pravice uporabe dovoljevali.

    Sedmi člen Zakona o prometu z nepremičninami je urejal prenos

    lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni

    lastnini, in prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na

    zemljišču, ki je potreben za njeno redno uporabo. Določal je, da se

    hkrati preneseta lastninska pravica na stavbi in pravica uporabe na

    funkcionalnem zemljišču. Ničesar pa ta predpis ne pove o tistem

    zemljišču, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča.

     
  • 92.
    VSL sodba I Kp 666/2005
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22709
    KZ člen 203, 203/1, 203, 203/1, 203, 203/1.
    neplačevanje preživnine
    Samo dejstvo, da je bil zoper obdolženca v avgustu leta 2004 vložen

    predlog za izvršbo in zavarovanje, ter da je bil nato tudi dejansko

    izdan sklep o izvršbi in zavarovanju, na podlagi katerega je bil

    oškodovanec poplačan tudi za preživninske obroke, ki so predmet tega

    kaznivega dejanja, obdolženca ne ekskulpira odgovornosti za kaznivo

    dejanje. Neplačevanje preživnine po I. odst. 203. člena KZ stori,

    kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan

    preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti

    določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel. Ker obdolženi za

    oškodovanca preživnine, ki je določena z izvršljivim dogovorom Centra

    za socialno delo Trebnje z dne 2.3.1994, ni plačeval, čeprav bi jo

    glede na to, da je zaposlen, zmogel, je izpolnil znake kaznivega

    dejanja in sama uspešnost ali neuspešnost izvršbe na to ne vpliva.

     
  • 93.
    VSK sklep I Cp 1650/2005
    13.12.2005
    sodne takse
    VSK01831
    ZST člen 4, 4/1, 5, 13, 14, 4, 4/1, 5, 13, 14.
    obročno plačilo
    Obročno plačilo takse je oblika taksne oprostitve.

     
  • 94.
    VSL sklep III Cpg 172/2005
    13.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05749
    ZGD člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZPPSL člen 4, 4/1, 4, 4/1.
    dolžnik
    S tem, ko zakon določa, kdo je lahko dolžnik, ureja vprašanje, nad

    katero osebo je mogoče opraviti stečajni postopek. Za določene osebe

    že ZPPSL določa, da se nad njimi lahko opravi stečajni postopek. To

    so samostojni podjetnik, gospodarska družba, ki je organizirana v eni

    izmed pravno organizacijskih oblik, zadruga, poleg tega pa še druge

    pravne osebe ali fizične osebe, če tako določi poseben zakon.

    Upravnik stanovanjske hiše, ki je ustanovljen po določbah

    Stanovanjskega zakona ni gospodarska družba v smislu 3. odstavka 1.

    člena ZGD. Zato se nad njim stečajni postopek glede na določbo 1.

    odstavka 4. člena ZPPSL ne more opraviti.

     
  • 95.
    VSK sklep I Cp 1162/2004
    13.12.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01751
    ZZK-1 člen 4, 147, 148, 149, 246, 246/1, 4, 147, 148, 149, 246, 246/1.
    zemljiškoknjižni predlog
    Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.

     
  • 96.
    VSK sklep II Cp 1242/2005
    13.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01582
    ZIZ člen 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33, 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33.
    denarna kazen - narok
    Če dolžnik ne predloži seznam svojega premoženja, postopa sodišče po 4. in 5. odstavku 31. člena in sicer, če dolžnik ne predloži seznama v določenem roku, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika, če pa dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen ali če na naroku oziroma v seznamu premoženja ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. čl. ZIZ.

     
  • 97.
    VSK sodba I Cp 957/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01694
    ZS člen 15, 15. ZPP člen 104, 104/1, 108, 104, 104/1, 108.
    jezik v postopku - nepopolna vloga
    Zakon o sodiščih v 15. čl. določa, da sodišča v Republiki Sloveniji poslujejo v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oz. madžarski jezik. Tak primer ni podan, tožnika bi morala sodišču glede na določbo 1. odst. 104. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vloge predložiti v slovenskem jeziku, in ker tega nista storila, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po določbah 108. čl. ZPP, torej določbah, ki veljajo za nerazumljive vloge, in ker vloge tožnika nista popravila, je sodišče pravilno postopalo, kolikor listin v tujem jeziku ni upoštevalo.

     
  • 98.
    VSK sodba I Cp 889/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01821
    ZPP člen 236, 236.
    dokazni predlog - zaslišanje prič
    Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.

     
  • 99.
    VSK sklep I Cp 851/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01490
    ZPPDUP člen 40, 40.
    pristojnost sodišča - premoženjskopravni zahtevek
    Spor zaradi neustrezne postavitve groba oz. betonskega okvirja je premoženjskopravni spor, o katerem odloča sodišče v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku

     
  • 100.
    VSK sodba I Cp 947/2004
    13.12.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01828
    ZOR člen 178, 200, 203, 178, 200, 203.
    prometna nesreča - negmotna škoda - temelj
    Višina odškodnine za negmotno škodo.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>