• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 82.
    VDS sodba Psp 609/2005
    14.12.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03648
    ZPIZ-1 člen 68, 79, 79/2, 79/2, 79, 68.
    pogoj - invalidska pokojnina
    Za priznanje pravice do invalidske pokojnine se po 2. odst. 71.

    čl. ZPIZ-1 za izpolnitev pogojev zavarovalne oz. pokojninske dobe

    brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja

    brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi

    invalidnosti.

     
  • 83.
    VSL sklep I Cp 1792/2004
    14.12.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL51201
    SZ člen 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28.
    upravnik - sklepanje poslov s tretjimi - odgovornost upravnika za kvaliteto izpeljave posla
    Pri sklepanju poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in

    za račun etažnih lastnikov in je pooblaščen tako po pogodbi med

    solastniki kot po Stanovanjskem zakonu, da razdeli te stroške med

    solastniki. Upravnik pa ne odgovarja za kvaliteto izpeljave posla

    tretje osebe solastnikom.

     
  • 84.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 85.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • 86.
    VSL sklep I Cp 207/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - osebnostne pravice
    VSL50632
    ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožbeni zahtevek - pravica do obrambe
    Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

    osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

    splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

    posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

    zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

    zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

    pravico do obrambe.

     
  • 87.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 88.
    VSK sodba I Cp 1562/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01516
    ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - priposestvovanje služnosti
    Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.

     
  • 89.
    VSL sklep III Cp 4459/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48572
    ZIZ člen 38, 38/7, 67, 38, 38/7, 67.
    nasprotna izvršba - poplačilo obveznosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

    zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

    ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

    moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

    jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

    obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

    teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

    prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

    38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

    stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

    upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

    dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

     
  • 90.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • 91.
    VSK sklep I Cp 1491/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01517
    ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    zavrženje tožbe - izbris iz sodnega registra - pravdna stranka - prenehanje družbe
    Tožena stranka kot pravna oseba ne obstaja več. Izbris je bil za obe toženi stranki objavljen v Uradnem listu. Ta objava je namenjena vsem upnikom, ki imajo odprte terjatve do izbrisanih družb, da te terjatve lahko v enoletnem prekluzivnem roku uveljavljajo proti družbenikom izbrisane družbe.

     
  • 92.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 93.
    VSK sodba I Cp 947/2004
    13.12.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01828
    ZOR člen 178, 200, 203, 178, 200, 203.
    prometna nesreča - negmotna škoda - temelj
    Višina odškodnine za negmotno škodo.

     
  • 94.
    VSK sodba I Cp 972/2004
    13.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01680
    Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora člen 150.
    tožba - plačilo
    9. člen Uredbe 2000 je torej predpisoval način jemanja vzorcev mleka in način izračunavanja tako števila somatskih celic kot določanje SŠMO, v obeh primerih se je skliceval na vzorčenje veterinarske službe, le da je v 6. točki za ugotavljanje števila somatskih celic v celoti povzel besedilo Pravilnika, v 4. točki za določanje SŠMO pa se je na Pravilnik le skliceval.

     
  • 95.
    VSL sodba I Kp 1491/2005
    13.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22705
    KZ člen 40, 40. ZAzil člen 6, 6.
    izgon tujca iz države
    V kolikor stori kaznivo dejanje tujec, ki ima v Republiki Sloveniji

    po Ženevski konvenciji status begunca in s tem pravico do azila,

    potem takšnemu storilcu kaznivega dejanja ni mogoče izreči stranske

    kazni izgona tujca iz države po členu 40 KZ (člen 33 Konvencija o

    beguncih, člen 6 Zakona o azilu).

     
  • 96.
    VSK sodba I Cp 842/2004
    13.12.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01470
    OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131, 171, 171/1, 6, 6/1, 6/2, 131, 171, 171/1.
    deljena odgovornost - skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Tožniku ni mogoče očitati neskrbnosti v smislu 1. odst. 6. čl. OZ. Ravnal je z običajno skrbnostjo, ki se jo pričakuje od povprečno razumnega človeka.

     
  • 97.
    VSK sklep I Cp 1162/2004
    13.12.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01751
    ZZK-1 člen 4, 147, 148, 149, 246, 246/1, 4, 147, 148, 149, 246, 246/1.
    zemljiškoknjižni predlog
    Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.

     
  • 98.
    VSK sodba I Cp 889/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01821
    ZPP člen 236, 236.
    dokazni predlog - zaslišanje prič
    Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.

     
  • 99.
    VSL sklep III Cpg 172/2005
    13.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05749
    ZGD člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZPPSL člen 4, 4/1, 4, 4/1.
    dolžnik
    S tem, ko zakon določa, kdo je lahko dolžnik, ureja vprašanje, nad

    katero osebo je mogoče opraviti stečajni postopek. Za določene osebe

    že ZPPSL določa, da se nad njimi lahko opravi stečajni postopek. To

    so samostojni podjetnik, gospodarska družba, ki je organizirana v eni

    izmed pravno organizacijskih oblik, zadruga, poleg tega pa še druge

    pravne osebe ali fizične osebe, če tako določi poseben zakon.

    Upravnik stanovanjske hiše, ki je ustanovljen po določbah

    Stanovanjskega zakona ni gospodarska družba v smislu 3. odstavka 1.

    člena ZGD. Zato se nad njim stečajni postopek glede na določbo 1.

    odstavka 4. člena ZPPSL ne more opraviti.

     
  • 100.
    VSL sodba I Cpg 100/2003
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05704
    ZFO člen 26, 26/7, 26, 26/7. ZUS člen 2, 2/3. ZPP člen 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4, 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4.
    stvarna pristojnost upravnega sodišča - občina
    Za odločanje o sporih med lokalno skupnostjo in državo za

    plačilo sredstev iz 7. odst. 26. člena ZFO je stvarno

    pristojno upravno sodišče.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>