V postopku za izdajo zamudne sodbe ali zavrnilne sodbe po 3. odst. 318. čl. ZPP sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja in izvajati dokazov, ampak presoja le
dejansko stanje in skladnost teh trditev s predloženimi dokazi k tožbi. Ne sme pa se spuščati v dokazno oceno predloženih dokazov ali celo samo pribavljati dokazov, saj
s tem krši načelo dispozitivnosti. Stranke so tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (razen primera iz 3. odst. 3. čl. ZPP, za kar pa v konkretnem primeru ne gre). Sodišče ne sme svoje odločitve opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila
dana možnost, da se o njih izjavijo, saj to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti.
V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče z napačno interpretacijo II. odstavka 168. člena ZPP kratilo upnikovo pravico, do predloga oprostitev plačila stroškov postopka, saj upnik dejansko ni imel možnosti prej predlagati oprostitve plačila stroškov, ker mu ni bilo znano, da so le-ti nastali.
stroški postopka - sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo
Ker je tožena stranka dala povod za tožbo, je dolžna povrniti pravdne stroške tožeči stranki na podlagi člena 154/I ZPP in zato ne pride v poštev uporaba 157. člena ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru sodbe na podlagi pripoznave.
V primeru izjav, ki so jih na Centru za socialno delo N. dali obdolženi, oškodovanka in njena mati, ne gre za izjave, ki bi jih bilo treba izločiti ob smiselni uporabi 2. odst. 83. člena ZKP.