Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 2.
javni uslužbenci – napredovanje – razvrstitev v plačni razred
Tožnik je bil premeščen z delovnega mesta v VII. tarifni skupini na delovno mesto v V. tarifni skupini in ker tožnik ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev na delovnem mestu v VII. tarifni skupini, ni napredoval, zato napredovanj ni mogel prenesti na delovno mesto v nižji tarifni skupini. Zaradi neizpolnjevanja pogojev ustrezne izobrazbe je bila razporeditev tožnika in določitev plačnega razreda pravilna.
ZDR člen 18, 18/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 32.
predsednik uprave – odpoklic – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba - zastopanje
Po določbi 18. člena ZDR v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Tožnik v času postopka in podaje izredne odpovedi ni bil več predsednik uprave, ker je njegov mandat prenehal z odpoklicem, zato je bil njegov položaj enak položaju vseh drugih zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da bi mu glede na citirano določbo ZDR izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podal le novi začasni predsednik uprave, kot zastopnik tožene stranke, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ker je izredno odpoved podala neupravičena oseba, je izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059837
OZ člen 619, 643, 659, 656, 659/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – fiksna cena – klavzula ključ v roke – dokazna ocena – stroški postopka – nagrada za narok
Med pravdnima strankama je bila dogovorjena fiksna cena 12.000,00 EUR. Tak dogovor ima enake učinke kot določitev cene v gradbeni pogodbi s klavzulo „ključ v roke“. Kljub temu, da se je predvidena cena fasade zaradi naknadne spremembe barve povečala za 3,4%, tožnik do dodatnega plačila zaradi spremembe barve ni upravičen. Izvajalec bi bil upravičen zahtevati spremembo cene, če bi se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 % višja.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT je odvetnik upravičen do ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je bilo dejansko opravljenih.
skrbnik za posebni primer – pasivna legitimacija - zastaranje
Skrbnik za poseben primer izpolnitve ne more zahtevati v svojem imenu in svoj račun, kot je to tožnik storil v konkretnem primeru, ampak lahko kot tožniki nastopijo le dediči denacionaliziranega premoženja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Delodajalec mora v izredni odpovedi konkretizirati kršitev delovnih obveznosti in znake kaznivega dejanja, ki jih vsebuje takšna kršitev, pri čemer ni odločilno, da delodajalec tudi točno določi kaznivo dejanje po določbah KZ-1. Sodišče ni vezano na kazenskopravno kvalifikacijo dejanja v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poziv nazaj na delo – reintegracijski – reparacijski zahtevek
Tožena stranka je tožnika med sodnim postopkom pozivala nazaj na delo, vendar se na poziv ni odzval. Navedeno ni razlog za priznanje obstoja delovnega razmerja vključno s plačo le do dneva (prvega) poziva na delo. Tožena stranka je namreč imela možnost, da v postopku na prvi stopnji pripozna tožbeni zahtevek, tako glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot glede reparacijskega in reintegracijskega zahtevka, vendar tega ni storila. Le če bi tako ravnala in vzpostavila stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku, bi imel poziv na delo tožniku, če se nanj ne bi odzval, zanj škodljive posledice. V času, dokler je tekel sodni spor, pa tožnik ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ni bil zavezan upoštevati zahtev delodajalca oziroma njegovih pozivov na delo.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – prekluzivni rok - policist
Za začetek teka 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 110. člena ZDR je odločilno, kdaj je bil z razlogi za izredno odpoved seznanjen predstojnik (generalni direktor Policije), pri tem pa ni pomembno, kdaj so z zadevo seznanjene druge osebe pri toženi stranki (npr. policisti, ki so prometno nesrečo obravnavali). Le predstojnik je tisti, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja.
Tožnik (policist) je na lokalni cesti, zaradi neprilagojene hitrosti s sprednjim levim delom osebnega vozila trčil v pešca ter ga po trčenju z vozilom potiskal po vozišču še 44,25 metra, nato pa nadaljeval z vožnjo, ne da bi mu pomagal. S takšnim svojim ravnanjem je kršil pogodbene in druge delovne obveznosti, ki imajo znake kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR..
ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 25, 25/4. OZ člen 8, 846/3.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami – provizija – višina provizije – ugovor ničnosti provizije – znižanje provizije – najvišja provizija – kogentnost določb
Druga toženka in prodajalka, prodajne pogodbe, ki jo je tožnica že sestavila, nista podpisali, temveč sta pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, sklenili mimo tožnice in to v času, ko je pogodba o posredovanju še veljala. Zakaj je to storila, druga toženka v trditveni podlagi ni pojasnila. Navesti pa bi morala utemeljene razloge, zakaj je pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je že bila predmet posredovanja s strani tožnice, sklenila mimo le-te (česar pa ni niti poskusila). Tožnica je do plačila provizije zato upravičena.
Glede na to, da so odgovori izvedenca kratki, bolj ali manj pavšalni in da niso podkrepljeni s kompleksnimi in strokovnimi argumenti, je sodišče za izdelavo dopolnitve pravilno prisodilo nagrado za zahtevno mnenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pravočasnost podaje odpovedi - invalid
Za oceno pravočasnosti obravnavane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici (invalidki), je bistveno, da šestmesečni odpovedni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele takrat, ko delodajalec od Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga. Ker je podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je invalid, ugotovitev, da mu drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, pred ugotovitvijo komisije, ni razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zavrženje tožbe – spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi – predhodni postopek pri delodajalcu – sodno varstvo
Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu – prevzemniku (toženi stranki) na podlagi 73. člena ZDR. Ker gre za spor o obstoju delovnega razmerja, lahko delavec zahteva neposredno sodno varstvo pred sodiščem pbrez predhodnega postopka pri delodajalcu v skladu s 3. odst. 204. čl. ZDR.
izvršilni postopek – izvršilni stroški – stroški začasnega zastopnika
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – procesna predpostavka – komisija za pritožbe
Tožnica zoper sklep tožene stranke ni vložila pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, zato je sklep tožene stranke, ki njeni zahtevi za varstvo pravic ni ugodila, postal dokončen. Za vložitev tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke, zato je treba tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZDSS-1 v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
Zoper dokončno odločbo (o priznanju pravice do znižanja plačila vrtca) je socialni spor dopusten v roku 30-tih po vročitvi odločbe. Ker gre za materialni prekluzivni rok, ga sodne počitnice ne podaljšajo.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/1, 68, 68/1, 68/1-2.
invalidnost III. kategorije – splošni pogoji – gostota dobe
Čeprav je pri tožnici ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni (zmožna je za delo z omejitvami), nima pravic na podlagi invalidnosti, ker ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v zavarovanje in ob starosti 54 let s 3 leti pokojninske dobe ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe (ena tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti).
odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – rok predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program – rok oprave ustreznega programa
Zakon o prekrških (ZP-1) v osmem odstavku 202d člena izrecno določa najdaljši rok, v katerem mora storilec predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program, ne pa tudi roka, v katerem mora storilec program opraviti. Ker zakonodajalec ni izrecno določil roka za opravo edukacijske delavnice, ga je potrebno razlagati širše, to je do izteka preizkusne dobe iz prvega odstavka 202d člena ZP-1.
sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – pravni interes
Tožnica izpodbija sodbo, s katero je bilo njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, saj ga je tožena stranka pripoznala, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
plačilo za delo – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – obveznost plačila - uveljavljanje sodnega varstva
Plača je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja in je vezana na obstoj delovnega razmerja. Enako velja tudi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Obstoja delovnega razmerja, kot podlage za odločitev o plačilu plače, prispevkov ter stroškov prevoza iz delovnega razmerja, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR.
V primeru, če delavec od svojega delodajalca uveljavlja rentni zahtevek kot izgubo dohodka zaradi invalidske upokojitve v posledici delovne nezgode, se šteje, da je delavec izvedel za obseg prikrajšanja ob izdaji odločbe ZPIZ, zaradi česar šele takrat začne teči zastaranje za že nastalo škodo v obliki izgube na zaslužku, hkrati pa tudi za vso škodo, ki bo iz tega naslova nastala tudi v prihodnje.
Delo v ugotovljenih okoliščinah (vožnja z tovornim vozilom) je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma, za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Motorno vozilo namreč predstavlja nevarno stvar, njegova poklicna uporaba pa lahko predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode, kljub ustrezni skrbnosti voznika.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZVoz člen 48, 48/1, 81, 82, 84. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 9, 9/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 1, 2.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja – poklicni voznik
Ker je odločitev o zaključku bolniškega staleža z dnem 30. 11. 2011 postala dokončna in pravnomočna, pri tožniku pa po 1. 12. 2011 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 12. 2011 dalje neutemeljen.