ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/1, 68, 68/1, 68/1-2.
invalidnost III. kategorije – splošni pogoji – gostota dobe
Čeprav je pri tožnici ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni (zmožna je za delo z omejitvami), nima pravic na podlagi invalidnosti, ker ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v zavarovanje in ob starosti 54 let s 3 leti pokojninske dobe ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe (ena tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti).
ZDR člen 116, 116/1, 184, 200, 200/1. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 101, 102.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninske odgovornosti – invalid – preostala delovna zmožnost – pravice delovnih invalidov – odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebno pravno varstvo pred odpovedjo - invalidi
Delodajalec je načeloma res dolžan izvršiti dokončno odločbo ZPIZ, ki delavcu priznava pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti, razen v primeru, ko ustreznega delovnega mesta zanj nima in mu zato pogodbo o zaposlitvi lahko odpove ob spoštovanju določb ZDR in ZPIZ-1.
S strani iste osebe so bile poleg pošiljk za PP 1 prevzete tudi pošiljke za PP 2, vendar se to, kako ima policija organizirano dostavo pošiljk znotraj organizacijskih enot, sodišča ne tiče. Glede na to, da je bila sodba sprejeta s strani pooblaščene osebe za prevzem pošiljk sodišča namenjenih prekrškovnemu organu dne 4.6.2012, je pritožba vložena dne 13.6.2012 prepozna in zato odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je zavrglo, pravilna.
ZDR člen 33, 184. OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 182, 185.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu – odmera višine odškodnine
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik delo opravljal dalj časa in bi moral glede na dolgoletne izkušnje tudi sam oceniti, ali je njegov položaj pri odmerjanju hlodovine dovolj varen, ne utemeljujejo zaključka o tožnikovem 10% soprispevku k nastanku škode. Res je, da ima delavec tudi dolžnost, da sam poskrbi za čim bolj varno delo (33. člen ZDR), vendar tožniku zlasti glede na ugotovitev, da navodil za delo s strani tožene stranke ni bilo in glede na to, da je tožnik delal po praksi, ki je bila pri toženi stranki ustaljena, ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode. Očitek, da je tožnik, ko je prišlo do nezgode, slabo ocenil položaj oziroma je nepravilno ocenil položaj, ne zadošča za ugotovitev deležev soodgovornosti za nastalo škodo.
rok za izpolnitev obveznosti – razlaga pogodbenih določil
Namen, zaradi katerega sta stranki sklenili aneks k prodajni pogodbi, je relevantna okoliščina za določitev časa izpolnitve, če rok izpolnitve obveznosti v aneksu ni določen.
sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – pravni interes
Tožnica izpodbija sodbo, s katero je bilo njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, saj ga je tožena stranka pripoznala, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
izvršilni postopek – izvršilni stroški – stroški začasnega zastopnika
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
plačilo za delo – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – obveznost plačila - uveljavljanje sodnega varstva
Plača je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja in je vezana na obstoj delovnega razmerja. Enako velja tudi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Obstoja delovnega razmerja, kot podlage za odločitev o plačilu plače, prispevkov ter stroškov prevoza iz delovnega razmerja, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – procesna predpostavka – komisija za pritožbe
Tožnica zoper sklep tožene stranke ni vložila pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, zato je sklep tožene stranke, ki njeni zahtevi za varstvo pravic ni ugodila, postal dokončen. Za vložitev tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke, zato je treba tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZDSS-1 v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZVoz člen 48, 48/1, 81, 82, 84. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 9, 9/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 1, 2.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja – poklicni voznik
Ker je odločitev o zaključku bolniškega staleža z dnem 30. 11. 2011 postala dokončna in pravnomočna, pri tožniku pa po 1. 12. 2011 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 12. 2011 dalje neutemeljen.
ZPP člen 81, 81/1. ZGD-1 člen 105, 135, 135/2, 151.
komanditna družba – prenehanje družbe – smrt komplementarja – sprememba tožene stranke – neodpravljiva napaka
Ali sprememba tožba učinkuje vnazaj, torej kot da je bila od samega začetka vložena zoper prvo toženko, v tej zadevi ni odločilno. Tudi če namreč učinkuje vnazaj, je bila vložena zoper osebo, ki je bila v času vložitve tožbe že mrtva. Takšna napaka pa ni odpravljiva.
Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju, ki je bila sklenjena v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika med drugim dogovorili tudi, da v primeru, če toženec v času po pridobitvi dovoljenja ne sklene delovnega razmerja s tožečo stranko, je dolžan tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Toženec ni dosegel planskih obveznosti, zato mu tožeča stranka ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tako prišlo prav do opisane situacije je nastopila dogovorjena obveznost toženca do vrnitve stroškov izobraževanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070256
OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 130, 130/1, 158, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena obogatitev – civilna kazen – višina zahtevka – temelj za določitev višine civilne kazni – dolžnost mesečnega poročanja – skupni sporazum o višini nadomestil
Pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, je zakonski, zato višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
vračilo preveč izplačane plače – obračun plače – individualna pogodba o zaposlitvi – direktor
Kot osnovo za izračun plače tožnika (direktorja) je treba upoštevati povprečje plač zaposlenih delavcev pri toženi stranki brez upoštevanja plače direktorja oziroma delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so imeli sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi. V primeru vključitve plač delavcev z individualnimi pogodbami o zaposlitvi v izračun povprečja bi namreč ustvarili nesprejemljivo situacijo, ko bi bil izračun plače delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odvisen od višine njihove lastne plače oziroma plače zaposlenih po individualnih pogodbah o zaposlitvi, ki so sicer v določenem razponu glede na plače zaposlenih delavcev, in bi se s tem „umetno“ dvigovali osnovno za izračun plač.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3a, 3a/4, 49, 49/3.
prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači – denarni zahtevek – direktno sodno varstvo – uveljavljanje pravic pri delodajalcu – procesna predpostavka – pisna zahteva – rok za sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožnica, je denarni zahtevek (izplačilo razlike v plači), ki ga je možno uveljavljati pred sodiščem neposredno (4. odstavek 204. člena ZDR). Tožnica ne izpodbija odločb tožene stranke oziroma pogodbe o zaposlitvi, temveč vtožuje le razliko v plači med plačo, ki ji je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in plačo, do katere bi bila upravičena, če bi toženka upoštevala višji količnik zaradi napredovanj. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožnici ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Iz 4. odstavka 3.a člena ZSPJS izhaja, da je v primeru napačne določitve in izplačila plače (ki je določena in izplačana v nasprotju s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS) pisna zahteva javnega uslužbenca procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da lahko javni uslužbenec pred pristojnim sodiščem vloži zahtevo za sodno varstvo. ZSPJS torej ne določa roka za sodno varstvo, prav tako pa tudi kot procesno predpostavko za sodno varstvo določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu.
Tožnica je na toženo stranko naslovila pritožbo zoper sklep o uvrstitvi v plačilni razred in zahtevala, da se ponovno opravi prevedba osnovne plače javnega uslužbenca po 3. odstavku 49. člena ZSPJS in pri tem upošteva štiri dosežena napredovanja. S tem je tožnica procesno predpostavko za sodno varstvo (vložitev pisne zahteve pri delodajalcu), ki jo določa ZSPJS izpolnila. Glede na določbo 4. odstavka 3.a člena ZSPJS pisne zahteve ni podala prepozno, zato je treba njeno tožbo obravnavati po vsebini in odločiti o utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZUP člen 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 177, 259, 259/1.
Ker tožnik izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) starostne pokojnine(dopolnil je 65 let starosti in 16 let zavarovalne dobe v Sloveniji), ima, čeprav mu je bila v Bosi in Hercegovini priznana pravica do invalidske pokojnine z upoštevanjem slovenske dobe, pravico do starostne pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prekvalifikacija – dokvalifikacija – drugo ustrezno delo
Tožena stranka tožniku (ki je kot delavec v proizvodnji opravljal naloge voznika) ni bila dolžna ponuditi možnosti za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo za dela, ki so jih po pogodbah o zaposlitvi za določen čas opravljali trije tujci. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik ni usposobljen za dela na krojilnem stroju in dela tiskarja (to so dela, ki so jih pri toženi stranki opravljali trije tujci) in glede na dejstvo, da se je tožena stranka zaradi poslovnih razlogov odločila za racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja, od nje dejansko ni bilo moč pričakovati, da bo za ti dve deli (tiskar in krojilec) na novo usposobila tožnika, še posebej, ker iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožnik priučitev drugih del v proizvodnji, odklonil.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6b, 6f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlika med delom po pogodbi o zaposlitvi in delom, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je pri dijaškem in študentskem delu poudarjena začasnost in občasnost. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je tudi definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je vezan na navodila delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
Glede na to, da je nasprotni udeleženec vedel, da s predlagateljico nista zemljiškoknjižna lastnika solastne nepremičnine, pa se je vseeno spustil v obravnavanje glavne stvari, poleg tega je na nemožnost prodaje nepremičnine opozoril šele štiri leta po vročenem predlogu, ni mogoče šteti, da so stroški postopka nastali po krivdi predlagateljice. Odločitev sodišča, da vsak nosi svoje stroške postopka, je zato pravilna.
sodna taksa – tarifna številka 30010 - redni pravdni postopek
Redni pravdni postopek je vsak postopek, ki se ne vodi v postopku v zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki in se ne vodi v postopku za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. S tem je zarisano stvarno področje uporabe tarifne številke 30010 ZST-1.