služnost – nastanek služnostne pravice – prenehanje služnostne pravice – spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti
Razlog za prenehanje služnosti so spremenjene okoliščine. Nekoristnost služnosti je zgolj ena od spremenjenih okoliščin, ki jo SPZ izrecno določa kot razlog za prenehanje služnosti.
Pravni temelj za prenehanje služnosti so druge spremenjene okoliščine. Te pridejo v poštev, če je služeče zemljišče še koristno za gospodujoče zemljišče, vendar pa ne več v tolikšni meri, kot je bilo to ob nastanku služnosti. Spremenjene okoliščine so izkazane v zadostni meri: pridobitev takšnih nepremičnin v last služnostnih upravičencev, ki omogočajo zanesljivo in primerno povezavo med javnim cestnim omrežjem in doslej gospodujočimi zemljišči.
Določba 126.a člena ZDavP-2 ne velja za primer, ko je hipoteka pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo na nepremičnino, vloženega sicer pred potekom zastaranja pravice do izterjave davka, temveč izrecno le za primer, ko upnik najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, zatem pa vloži predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 27, 124. OZ člen 299, 378.
plačilo nadomestila za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – zavezanec za plačilo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – davčne obveznosti – zapadlost obveznosti plačila – tek zamudnih obresti
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezan tudi za plačilo nadomestila po 2. odstavku 72. člena Zden.
Nadomestilo predstavlja tisto korist, ki bi jo dosegel denacionalizacijski upravičenec, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal, in ne korist, ki jo je dosegel zavezanec.
Davčnemu organu plačana akontacija dohodnine se lahko upošteva le kot delna izpolnitev obveznosti do upravičenca, sicer pa takšna davčna obveznost na višino nadomestila ne vpliva.
ZIZ člen 38, 38/4, 38/5. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 390.
premičninska izvršba - izvršilna dejanja na premičnine – preživninski zavezanec - osebni stečaj – izvršilni stroški
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se tudi v primeru, ko Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskemu upravičencu (za kar gre tudi v obravnavani izvršilni zadevi), izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje (sklep II Ips 170/2010). Osebni stečaj nad dolžnikom v obravnavani zadevi tudi ni mogel imeti nobenega vpliva na odločanje o izvršilnih stroških, ki so bili z izpodbijanim sklepom naloženi dolžniku v povrnitev.
vrednost spora – pritožba zoper stroškovno odločitev – sodna taksa za pritožbo
ZST-1 v taksni tarifi, kjer so posebej opredeljene sodne takse za pravdni postopek, ne opredeljuje izrecno sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločitev o stroških postopka, ki je zajeta v odločbi sodišča prve stopnje o glavni stvari, zato za odmero sodne takse ni moč uporabiti točke 1.1 (redni postopek) pod točko 1. (pravdni postopek), temveč je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki v točki 3. opredeljuje posebne takse. Potrebno je uporabiti tarifno številko 30010 za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, po kateri znaša sodna taksa 33,00 EUR.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril – vštevanje daril v dedni delež
Sodišče dediče napoti na pravdo takoj, ko je med njimi spor, ali se neko premoženje všteva v dedni delež določenega dediča, pri čemer je irelevantno, od koga direktno naj bi ta dedič to premoženje prejel. V obravnavani zadevi je dedinja A. B. lastnica spornih nepremičnin, za katere dediča A. P. in A. C. trdita, da jih je prejela kot darilo od zapustnika, čemur ona oporeka. Torej je med njimi sporno, ali se te nepremičnine vštevajo v njen dedni delež, posledično čemur jih je potrebno napotiti na pravdo.
Tožnica je iz razlogov na strani delodajalca podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je na podlagi 2. odstavka 112. člena ZDR upravičena do odpravnine.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji – volja – sodno varstvo – status samostojnega podjetnika
Če delavec za kršitev pravic (da so podani elementi delovnega razmerja in, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) zve v času trajanja (delovnega) razmerja, katerega obstoj je bil med strankama sporen, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato ni ovir, da samostojni podjetnik ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDR je namreč prepovedano opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, razen v primerih, ki jih določa zakon. Avtonomija stranka glede na navedeno določbo torej ni neomejena.
Tožnik ni upravičen do zavarovalnine (na podlagi kasko zavarovanja) zaradi požiga vozila s strani neznanega storilca. Splošni pogoji namreč določajo, da je zavarovalno kritje izključeno v primeru zlonamernih ali objestnih ravnanj tretjih. Takšno pogodbeno določilo je jasno in se zato uporablja tako, kot se glasi. Glede na navedeno zavarovanec pri sklepanju tudi ni mogel biti zaveden, kar bi sicer lahko bil razlog za ničnost.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51.
nagrada sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika – več izvedencev
Pritožbeno stališče, da so izvedenci skupaj upravičeni le do ene nagrade, ker so v okviru Komisije podali eno izvedensko mnenje, ni pravilno. Izvedensko mnenje je rezultat dela štirih izvedencev iz različnih področji medicinske stroke, ki so vsak posebej pregledali tožnico, predmetni pravdni spis in podali mnenje v okviru svoje specialistične stroke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado vsakemu izvedencu posebej.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kolikšna nagrada pripada izvedencem za študij spisa, za pregled tožnice ter za pisni izvid in mnenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059875
OZ člen 357, 357/1, 357/2.
zastaranje – terjatev iz zavarovalne pogodbe – začetek teka zastaranja – zapadlost terjatve – določila splošnih pogojev – končanje zdravljenja
Tožnico vežejo splošni pogoji, ki so sestavni del obeh zavarovalnih pogodb. Ti določajo, da se končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju oziroma, če to ne nastopi niti v treh letih po nezgodi, se kot končno stanje vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Pravilno je tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da je tožničina terjatev zapadla v plačilo z iztekom treh let po nezgodi, zato o tem, kdaj je bilo zdravljenje končano, sodišču ni bilo treba zaslišati tožnice.
stroški postopka – znižanje zahtevka – uspeh glede na temelj in višino
Tožnica je na zadnjem naroku sicer res znižala zahtevek, a so vsi stroški nastali že pred tem, zato je sodišče pri odmeri pravilno upoštevalo začetno vrednost spornega predmeta.
Sodna praksa izjemoma ločeno upošteva uspeh po temelju in višini, kadar oceni, da so za to podane posebne okoliščine primera, saj neposredne podlage za tako delitev v ZPP ni, a še to le v odškodninskih sporih, ne pa v takšnem sporu, kot je obravnavani.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010.
ZPP člen 142, 142/3, 339, 339/2, 339/2-7, 443, 443/1, 453.
bistvena kršitev določb postopka - sodba na podlagi pripoznave – opustitev odgovora na tožbo - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve – spor majhne vrednosti
Ker se s tožbo zahteva plačilo denarnega zneska, ki presega 2.000 EUR, ni bilo podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave na podlagi 453.a člena ZPP.
Ker je toženec dokazal, da ob vročanju tožbe na naslovu, kjer je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ni imel več stanovanja, ni mogoče šteti, da mu je bila tožba vročena na podlagi fikcije vročitve.
Namen instituta ločitve zapuščine je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženega dediča. V obravnavanem primeru dedičev ni in tudi nevarnost za poplačilo pritožnikove terjatve ne obstaja.
sodna taksa – tarifna številka 30010 - redni pravdni postopek
Redni pravdni postopek je vsak postopek, ki se ne vodi v postopku v zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki in se ne vodi v postopku za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. S tem je zarisano stvarno področje uporabe tarifne številke 30010 ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059836
OZ člen 171, 171/1, 171/2, 174, 174/1, 179, 299, 378, 378/1. ZPP člen 216, 243, 254, 285.
prispevek oškodovanca – uporaba varnostnega pasu – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni zaslužek – renta – delo na črno
Sodišče prve stopnje je na podlagi splošnega vedenja in izkušenj s področja cestnega prometa in prometnih nezgod (za kar ni potrebno strokovno znanje izvedenca - niti cestnoprometne niti medicinske stroke – 243. člen ZPP) ugotovilo, da obstoji velika verjetnost (ki v tovrstnih primerih zadošča kot dokazni standard), da se je tožnica tako hudo poškodovala, ker je padla iz avtomobila, do česar pa po veliki verjetnosti ne bi prišlo, če bi bila pripeta z varnostnim pasom, saj bi jo ta zadržal v kabini vozila.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom redno pridobivali zaslužek (zgolj) s priložnostnimi deli oziroma zaposlitvami, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz takšnega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja – kontradiktornost postopka – pravica do izjave – korist otoka – načelo odprtega sojenja
Če sodišče ne predstavi pravdnim strankam svojih ugotovitev glede dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, pravdne stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje ni v okviru dokaznega postopka, ne v sodbi predstavilo pravdnim strankam svoje strokovne ekspertize, v kateri bi se opredelilo glede abstraktnih pravil stroke in katera strokovna dejstva so bila odločilna za določitev obsega, načina in časovnega plana spremembe stikov toženke z otrokoma.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu SPZ ne daje aktivne legitimacije. Sodišče je pri tem prezrlo, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe in da glede na predloženo sodno poravnavo to niti ne more postati.