izbira kandidata – organi javnih vrtcev in šol – direktor – ravnatelj - združitev funkcije – imenovanje direktorja
Tožena stranka ni nedopustno združila funkcij direktorja zavoda in ravnatelja šole ter izvedla enofazno glasovanje. Člen 51/3 ZOFVI določa, da lahko funkcijo direktorja v javno vzgojno – izobraževalnem zavodu opravlja tudi ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, če je z aktom o ustanovitvi tako določeno. Možnost skupnega opravljanja funkcij direktorja in ravnatelja je predvidel tudi 3. odstavek 55. člena ZOFVI, ki je v primeru hkratnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja ene izmed organizacijskih enot dopuščal krajši mandat direktorja (od splošno določenega 5-letnega mandata), če je to določeno z aktom o ustanovitvi. Ta krajši mandat pa glede na člen 55/3 ZOFVI ni mogel trajati manj kot dve leti. Ob upoštevanju navedenega in ker je v Sklepu o ustanovitvi tožene stranke razvidna možnost sočasnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja in možnost sočasnega imenovanja direktorja in ravnatelja, so obstajali pogoji za združitev postopka imenovanja ravnatelja in direktorja, še posebej ob dejstvu, da je obe funkciji opravljala ena oseba. Zato izbira kandidata na razpisano delovno mesto ravnatelja in direktorja ni nezakonita.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 83, 83/2, 88.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Terjatev je verjetno izkazana, če okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva.
sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – navidezni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, saj zanjo ni bilo utemeljenega odpovednega razloga po prvi alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Delo, ki ga je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, je še vedno obstajalo, vendar pa je to delo opravljala na novo zaposlena delavka pod drugačnim nazivom delovnega mesta.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnika – novinarja do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
Ugotovitve o premoženjskem stanju stranke so dale prvostopenjskemu sodišču podlago za pravilno odločitev, in sicer zavrnitev tožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
ZIZ člen 3, 53, 53/2, 239, 243. ZPP člen 163, 163/2, 214, 241/2. ZDavP-2 člen 113.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – splošno znana dejstva
Upoštevajoč načelo sorazmernosti se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. Glede na to, da upnik ni nasprotoval vrednosti navedenih nepremičnin, kakršno je zatrjeval dolžnik, sodišče prve stopnje ob dokazno podprtih trditvah ni imelo podlage, da trditvam dolžnika o vrednosti teh nepremičnin ne bi sledilo. Ob izkazani vrednosti navedenih nepremičnin in njihovi obremenitvi s hipotekami se izkaže, da te nepremičnine zadostujejo za zavarovanje terjatve upnika, saj je njihov neobremenjeni del vreden šestkratnik terjatve upnika.
ZFPPIPP člen 61, 275, 275/4, 275/5, 277, 277/2, 310.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za izpodbojno tožbo – sklep o preizkusu terjatev – izločitvena pravica – prodajna pogodba
Določbo vezanosti vložitve izpodbojne tožbe na pravila o preizkusu terjatev je potrebno tolmačiti tako, da je pogoj za vložitev izpodbojne tožbe izpolnjen ne takrat, ko je terjatev prijavljena, ali takrat, ko se o njej izjavi stečajni upravitelj (po 61. členu ZFPPIPP) ampak takrat, ko je objavljen sklep o preizkusu terjatev, saj šele slednji ustvarja pravne posledice v zvezi s prijavljenimi terjatvami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067959
OZ člen 587. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
najemna pogodba – obratovalni stroški – kontrolni pregled toplotne postaje in kotlovnice – spor majhne vrednosti
Strošek rednega kontrolnega pregleda toplotne postaje in kotlovnice sodi v kategorijo obratovalnih stroškov, ki jih je dolžan plačati najemnik oziroma uporabnik stanovanja.
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076429
ZGD-1 člen 52, 512, 512/2. ZDR člen 46. ZPP člen 319, 319/2, 327.
pravica družbenika do informacij – posredovanje informacij družbeniku – obveščenost družbenika – informacija o dohodkih članov nadzornega sveta – način posredovanja informacij – razsojena stvar
O enakosti tožbenega zahtevka oziroma predloga je mogoče govoriti, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka, torej kadar je temelj dveh zahtevkov isti in je ista tudi njegova vsebina.
Kot zadeve družbe se štejejo tudi prejemki članov organov družbe, saj ti izkazujejo določena dejanska razmerja znotraj družbe, ki družbenika zadevajo in o katerih mu morajo biti informacije dostopne.
V primeru spora o tehniki, pomoči in intenziteti dela ob posredovanju informacij ali pripravi dokumentacije sodišče ni pristojno za določitev modalitete posredovanja informacij. Tehnična izvedba pravice družbenika do informacij je prepuščena poslovodstvu družbe, ki je edino sposobno oceniti, kakšen suport glede izvedbe lahko brez škode za poslovanje družbe nudi upravičencu.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0074461
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 118, 118/2.
predhodna odredba – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – verjetno izkazan obstoj obligacijskega razmerja – domneva nevarnosti – določitev upravnika – stroški upravljanja in obratovanja
Od uveljavitve novele ZIZ-I mora dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora. Dolžnik ob pavšalnem ugovoru mora prevzeti nase „tveganje“, da bo upnik po vložitvi dolžnikovega ugovora predložil listine, s katerimi bo verjetno izkazal obstoj obligacijskega razmerja, nadaljnji ugovori dolžnika v zvezi s slednjimi pa bodo predmet meritornega obravnavanja spora, ne pa presoje v postopku izdaje predhodne odredbe.
Ker je tožnik še zmožen opravljati delo z omejitvami, na katerega je razporejen kot invalid III. kategorije, v polnem delovnem času, ni prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja (pravica do dela v polovičnem delovnem času) neutemeljen.
dvostranska pogodba – izpolnitev pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – prej zapadla pogodbena obveznost
Ugovor neizpolnjene pogodbe ne pripada stranki dvostranske pogodbe le v primeru, ko sta izpolnitvi sočasni, ampak tudi v primeru, ko druga stranka ne izpolni prej zapadle pogodbene obveznosti.
OZ člen 768. ZIZ člen 29b, 29b/1. ZOdvT člen 11, 12, 12/1, 12/2, 17, 17/1. ZPP člen 82, 82/2, 137, 137/1, 137/3.
neplačilo sodne takse - odsotnost stika med odvetnikom in stranko - procesno zastopanje po odvetniku – učinki vročanja pooblaščencu
Odvetnik mora kot pooblaščenec in pravni strokovnjak v primeru, ko ne more priti v stik s stranko, delovati v njeno korist tako, da zanjo ne bodo nastale očitne neugodne pravne posledice v obliki izgube pravice do pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse.
Za učinke pravilnega vročanja ni bistveno vprašanje nadaljnjega stika med osebo, ki zastopa interese stranke (pooblaščencem, zakonitim ali začasnim zastopnikom) in stranko samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
sodni depozit – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – sposobnost biti stranka postopka – pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka – subjektivna razširitev predloga – razširitev predloga na dediče – privolitev dedičev
Privolitev tistega, na katerega se razširi predlog mora biti izrecna ali izražena s konkludentnimi procesnimi dejanji. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila dedinja in se nanaša na bistvo zadeve, je šteti za privolitev oziroma za vstop v postopek.
Dedinja, ki je že vstopila v postopek, z naknadno izjavo ne more iz postopka izstopiti.
pozneje najdeno premoženje - sredstva na bančnem računu - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje – dodatni sklep o dedovanju
V kolikor sredstva na bančnem računu, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, niso bila predmet oporočnega razpolaganja, glede njih nastopi zakonito dedovanje.