OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073864
OZ člen 131. Odlok o javnem redu in miru v Občini Ljutomer člen 10.
padec na ledeni poti – snežne razmere – ledena pot – čiščenje poti – dolžnostno ravnanje – opustitev dolžnostnega ravnanja – vzročna zveza – ratio legis vzročnost – soprispevek oškodovanca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Opustitev je upoštevna, če pravni red naslovniku nalaga določeno dolžnostno ravnanje. Vzročna zveza je pravnorelevantna, če je to dolžnostno ravnanje naloženo naslovniku zato, da bi na abstraktni ravni preprečilo tak tip škodnih dogodkov, kakršen se nato v konkretni zadevi tudi udejani.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da bi morala druga toženka kot lastnica poti, katere uporabo je dopuščala tudi v času zasneženosti, čistiti. Za takšno materialnopravno izhodišče v pozitivnem pravu ni nikakršne podlage, takšne aprioristične razlage pa tudi ni mogoče izpeljati izsplošnih načel, tudi ne iz načela neminem laedere. Sodišče prve stopnje bo moralo izhajati iz pravilnega materialnopravnega izhodišča in ugotoviti, kakšno je bilo dolžnostno ravnanje v konkretnem primeru.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
predlog za zdravljenje brez privolitve na temelju sklepa sodišča – zavženje predloga - psihiatrično mnenje – izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra o nemožnosti oprave pregleda
Pritožbeno sodišče razume, da je lahko življenje z bolnikom težavno za njegove najbližje, in da je lahko zdravljenje bolnika koristno. Pritožbeno sodišče pa ne sme zgolj zaradi tega kršiti jasne določbe 41. člena ZDZdr, zlasti še njegovega tretjega odstavka.
sodni depozit – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – sposobnost biti stranka postopka – pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka – subjektivna razširitev predloga – razširitev predloga na dediče – privolitev dedičev
Privolitev tistega, na katerega se razširi predlog mora biti izrecna ali izražena s konkludentnimi procesnimi dejanji. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila dedinja in se nanaša na bistvo zadeve, je šteti za privolitev oziroma za vstop v postopek.
Dedinja, ki je že vstopila v postopek, z naknadno izjavo ne more iz postopka izstopiti.
pozneje najdeno premoženje - sredstva na bančnem računu - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje – dodatni sklep o dedovanju
V kolikor sredstva na bančnem računu, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, niso bila predmet oporočnega razpolaganja, glede njih nastopi zakonito dedovanje.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073870
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZPP člen 337. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica v pričakovanju – zahtevek na sklenitev pogodbe – dobrovernost upnika – pritožbene novote
Okoliščina, ali je toženec ob pridobitvi svoje hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vedel za spor (in razloge zanj) med tožnico in družbo K. d.o.o. oziroma za Pogodbo o prejemu are, ki sta jo slednje dva dne 14.11.2005 sklenila, je nerelevantno, saj se tisti, ki pridobi t.i. »prisilno« hipoteko na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati.
Glede spornega stanovanja je tožnica sklenila le pogodbo o prejemu are, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupoprodajna pogodba šele bo sklenjena. V trenutku pridobitve hipoteke toženca je tožnica tako razpolagala le z zahtevkom na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ne pa na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica zato nima obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059842
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 219. OZ člen 198. ZPP člen 324, 324/3.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – višina odškodnine oziroma nadomestila – neto tržna najemnina – odločitev o pobotnem ugovoru - uporabnina
Tožnici sta upravičeni do nadomestila, ki ustreza višini neto tržne najemnine, ki bi jo dobili, če bi nepremičnino oziroma njen sorazmeren del v spornem obdobju dajali v najem.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077212
URS člen 22. ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba – dokazni standard – ugovorni postopek – načelo kontradiktornosti – družinski postopek – pravda zaradi dodelitve otroka
Dokazni standard v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni enak dokaznemu standardu v ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo. Enako velja glede načela kontradiktornosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0061062
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41a, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 1.
menica - protestirana menica - predhodna odredba - domneva nevarnosti - presoja menice - sklep o izvršbi na podlagi priložene menice
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ, ko je izvršilno sodišče že ob preizkusu predloga za izvršbo opravilo materialnopravno presojo, ali je listina, na kateri predlog temelji, menica.
Domnevano nevarnost bi lahko dolžnik izpodbijal le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor.
Tudi menica, ki ni protestirana, ima lahko lastnost verodostojne listine, in sicer v vseh primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljane menične terjatve.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks – nepredložitev izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju – zavrženje vloge
Ker tožnica predlogu ni priložila izpolnjene in podpisane izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno v pozivnem postopku pozvalo, da to stori. Opozorilo jo je tudi na posledice, ki bodo nastale, če ne bo tako postopala. Ker tožeča stranka v danem roku ni ravnala tako, kot ji je bilo naloženo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo zavrglo.
Izhodišče ugoditvi kakršnemukoli zahtevku postavljenemu v pravdnem postopku (in tako tudi predlogu za izdajo začasne odredbe) je ustrezna trditvena podlaga. Ta mora biti jasna (izrecna) in konkretna.
Trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je bila utemeljevana nevarnost, da bo toženka razpolagala s podarjenim premoženjem, češ da bo toženka ravnala enako kot njen mož (s katerim živita na istem naslovu) in z nepremičninami razpolagala za sklep o toženkinem nadaljnjem razpolaganju ne more biti zadostna. Čeprav gre za moža in ženo, pa je potrebno vendarle (tudi morebitno bodoče) ravnanje vsakega od njiju v prvi vrsti presojati posebej
pogodba o dobavi toplote– spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
S pritožbenimi trditvami, da se je delilnik stroškov spremenil, da tožena stranka storitev tožeče stranke dejansko ne prejema in te niso bile opravljene, lokal pa nima ogrevanja in ni vezan na toplotno postajo, zato storitev niti ni mogoče prejeti, ter s sklicevanjem na potrdilo S. d.d., da tožena stranka ni odjemalec toplote, tožena stranka napada dokazno oceno in izvedene dokaze, ter izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, česar višje sodišče v postopku spora majhne vrednosti ne sme upoštevati.
plačilo sodne takse – sodna taksa za izredno pravno sredstvo – zavrženje revizije – vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse
Pravico do vrnitve takse po določilu 36. člena ZST-1 ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od omenjenih primerov, saj je do odločitve o revizijskem predlogu prišlo, ta zgolj ni bila vsebinska. Pa tudi sicer ne drži, da se v primeru zavrženja posameznih vlog v postopkih sodna taksa ne plača oziroma plača v manjšem znesku. Ta izjema je predvidena le v primeru, če nastane domneva umika vloge oziroma njenega zavrženja zaradi neplačila sodne takse oziroma pride do umika vloge in je zato taksa nižja, ne pa v primeru, kot je konkreten, ko je bila revizija zavržena kot nedovoljena zaradi prenizke vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki ni dosegla revizijskega praga.
Po odpovedi najemne pogodbe pa do poteka odpovednega roka je imela druga toženka pravico bivati v stanovanju, tožnika pa sta bila upravičena do plačila najemnine, sporazumno dogovorjene v najemni pogodbi. Toženca sta bila v skladu s pogodbenim dogovorom dolžna plačevati tudi obratovalne stroške. Ker druga toženka po poteku odpovednega roka ni vrnila najemodajalcema ključev stanovanjske hiše, pa sta tožnika upravičeno zahtevala še povračilo škode zaradi zamenjave ključavnice.
Tudi če bi obstajali utemeljeni razlogi za spremembo najemne pogodbe na strani pritožnice (npr. razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po določbi 112. člena OZ), teh razlogov ni ustrezno uveljavljala oziroma sploh ni vzpostavila kontakta s tožnikoma.
ZIZ člen 111, 111/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 189/3, 189/4, 189/7, 200b. ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/1, 337, 337/1.
vročilnica – javna listina – nepravilna vročitev – sprememba naslova za vročanje – rok za položitev varščine pred javno dražbo – predlog za razveljavitev pravnomočnosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi. Ker dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga.
Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ se javne dražbe lahko udeležijo le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položilo varščino. V skladu z uveljavljenim civilnim štetjem rokov, po katerem se dan dogodka (dražbe) ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji oziroma v obravnavanem primeru prvi prejšnji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, glede na to, da je javna dražba potekala v petek 22. 6. 2012, četrtek 21. 6. 2012 je bil prvi delovni dan, sreda 20. 6. 2012 pa drugi delovni dan pred dražbo, v torek 19. 6. 2012, to je tretji delovni dan pred dražbo.
motenje posesti – čiščenje skupnih prostorov na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov kot motilno dejanje – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki – protipravnost posega v posest
V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani.
Poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku.
ZZK-1 člen 24. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
vknjižba lastninske pravice - tujec - podatki o imetniku pravice - bivališče - prevzem podatkov iz centralnega registra prebivalstva
Predlagateljica ob vložitvi predloga v elektronski obliki ni imela možnosti ročnega vnosa podatka o svojem naslovu, ročna sprememba teh podatkov v predlogu pa ni omogočena niti sodniškemu pomočniku. Tako je predvideno s predpisi, ki urejajo z novelo ZZK-1C uveljavljeno vodenje e-ZK postopkov in s tem tudi elektronsko vlaganje pisanj. Določba 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi namreč določa, da se o osebi - imetniku pravic v zaslonski obrazec vnese samo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati. Ob omenjeni ureditvi pa je zmotno pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče lahko uporabilo podatek o njenem naslovu iz sodne poravnave. V primeru, da podatek o bivališču tujca ni vpisan v CRP, ga iz njega tudi ni mogoče prevzeti in v takem primeru sodišču ni mogoče očitati napačnega postopanja.
ZIZ člen 53, 57, 58, 58/1, 58/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predznamba zastavne pravice - predhodna odredba – ugovor zoper sklep o zavarovanju – odgovor na ugovor – odvzeta možnost obravnavanja
Predhodna odredba je eden od ukrepov zavarovanja, urejenih v tretjem delu ZIZ. Že uvodni člen tega dela ZIZ določa, da se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno. Posebnih določb v tem poglavju o zavarovanju glede vloge ugovora zoper sklep o zavarovanju ni. Potrebno je tedaj uporabiti določbe ZIZ, ki veljajo za postopek izvršbe. V skladu s členom 53 ZIZ je ugovor edino dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, s katerimi je predlogu za izvršbo ugodeno. ZIZ vsebuje ureditev vloge ugovora v postopku izvršbe v določbah členov 53 do 58, predvsem glede njegove relevantne vsebinske usmerjenosti in potrebne obrazloženosti. Vendar pa ima tudi odgovor na ugovor pomembno vlogo, na kar kaže dejstvo, da v členu 57 ZIZ zakon določa, da se mora izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora zoper sklep o izvršbi vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka člena 58 tega zakona ter mu nuditi za to rok 8 dni. Navedene pravne posledice pa so v bistvu neugodne za upnika, saj je v prvem odstavku člena 58 določeno, da sodišče šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v nudenem roku ne odgovori na ugovor. V tretjem odstavku člena 58 je določeno, da mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Pri nespoštovanju zapovedi iz četrtega odstavka 285.č člena ZKP ne gre za njegovo nepravilno uporabo in s tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ampak za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.