Tožena stranka je v tožbi navedla, da je odstopila od sklenjenega sporazuma o poplačilu dolga (kar tožena stranka tudi priznava s tem, da na tožbo ni odgovorila), zato ni izkazan njen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe oziroma zahtevka za ugotovitev odstopa od pogodbe. Tožbene trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za odstop od pogodbe, ne utemeljujejo njenega pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, saj je v takem položaju možen dajatveni zahtevek, ki negira potrebo po ugotavljanju (ne)obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, in ki ga je navsezadnje tožeča stranka v tem sporu tudi uveljavljala. Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tožeča stranka tega ni izkazala, je treba njeno tožbo v tem delu zavreči.
Ker tožena stranka ni prerekala navedb, da je tožeča stranka odstopila od sklenjenega sporazuma o plačilu dolga, je treba šteti, da je to dejstvo priznala. Z odstopom od sporazuma je terjatev tožeče stranke iz naslova odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz 109. člena ZDR zapadla v plačilo oziroma je tožena stranka že bila v zamudi s plačilom, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslova plačila odpravnine utemeljen.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - verjetnost obstoja izkazane terjatve
Čeprav ni očitnih nepravilnosti oziroma formalnih razlogov, zaradi katerih bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je v primeru spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca terjatev verjetno izkazana, če je izkazano, da je podana iz očitno neutemeljenega razloga.
ugovor zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – nedovoljena pritožba – pravno sredstvo
ZST-1 ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave uresničuje tako, da ima stranka možnost vložitve ugovora zoper plačilni nalog. O njem odloča sodišče prve stopnje. Takšna ureditev pravnega sredstva v postopku izdaje taksnega naloga je razumna in v skladu z (ne)kompleksnostjo same odločitve. Prav tako je razumna odločitev zakonodajalca, da za odločanje o pritožbi pooblasti sodišče prve stopnje samo. Razlaga, da bi poleg ugovora stranka imela še eno, dodatno pravno sredstvo (to je pritožbo zoper sklep o ugovoru), bi bila nerazumna in zanjo tudi ni pravne podlage. Pravne podlage ne nudi niti splošna določba ZPP iz 363. člena. Za izdajo taksnega naloga namreč veljajo specialne določbe ZST-1.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – neenaka obravnava – dokazno breme – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil neenako obravnavan ali trpinčen na delovnem mestu, je dokazno breme na strani delodajalca (2. odst. 45. člena ZDR). V takšnem primeru je treba upoštevati ZDR, ki je kot lex specialis v razmerju do OZ, ki ureja odškodninsko odgovornost, uredil določena vprašanja, ki se nanašajo na to področje. ZDR v 6.a in 45. členu ureja prepoved nadlegovanja ter trpinčenja in obveznost varovanja dostojanstva delavca pri delu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - plačilo za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom – postavitev izvedenca
Delavec mora ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevati v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 204. člena ZDR).
Postavitev izvedenca finančne stroke za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo razlike v plači v tem sporu ni bila potrebna. Sodišče namreč razpolaga z ustreznim znanjem, da lahko preveri zneske v pogodbi o zaposlitvi in v plačilnih listah, za kar ni potrebno izvedensko znanje.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Kršitve, ki jo opredeljuje ZDR v četrti alineji prvega odstavka 112. člena – trikrat zaporedoma oziroma trikrat v obdobju 6 mesecev neizplačilo plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ni mogoče odpraviti. Delavec lahko poda odpoved iz navedenega razloga šele potem, ko se vsaj trikrat zgodi, da delodajalec ne izplača plače ob zakonsko dogovorjenem roku. Take kršitve pa ni mogoče odpraviti.
Čeprav je bila pri tožniku šele s slikanjem ledvene hrbtenice v sodnem postopku, kar je po dokončnosti izpodbijane odločbe toženca, ugotovljena 40% telesna okvara, je sodišče kot datum nastanka telesne okvara utemeljeno določilo datum mnenja invalidske komisije prve stopnje, ker je imel tožnik že več let težave s hrbtenico in je tudi sodni izvedenec menil, da je bila okvara prisotna že pred slikanjem. Za 40 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni, tožnik nima pravice do invalidnine, zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
nastanek taksne obveznosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – odlog plačila sodne takse
Za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane taksna obveznost takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
ZFPPIPP člen 115, 115/2, 115/2-5, 115/3, 118, 118/1. ZPP člen 70, 70-6.
razrešitev upravitelja – dvom v nepristranskost – izločitveni razlog – delovno razmerje pri upniku
Ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti, da zaposlitev upravitelja pri upniku ne bi pomenila take okoliščine, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja in zaradi katerega bi upravitelj moral odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku. V spornem primeru pa samo dejstvo, da upraviteljica poleg funkcije upraviteljice v tem postopku opravlja tudi dela in naloge bančne delavke pri upniku, ni razlog, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbujal upravičen dvom o njeni nepristranskosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/2, 22, 37. ZPIZ-1 člen 5, 36, 177, 250, 250/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Tožnik, ki je star 68 let in s 35 leti skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji in Bosni in Hercegovini (20. člen Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino) izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po 36. členu ZPIZ-1, ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, kljub temu da mu je bila v Bosni in Hercegovini priznana pravica do invalidske pokojnine.
nadomestilo za invalidnost – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Ker je toženec nadomestilo za invalidnost dolžan tožnici izplačati po sodbi sodišča za nazaj (sodišče je odpravilo toženčeve zavrnilne odločbe in tožnici priznalo pravico do nadomestila za invalidnost), ima tožnica pravico do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek nadomestila za invalidnost bil izplačan, do plačila.
ZDR člen 47, 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene kot sicer v navedenih aktih. Glede na pogodben princip delovnega razmerja je to lahko posledica (individualnega) dogovora med delavcem in delodajalcem, lahko pa tudi posledica ugodnejših pravic, dogovorjenih s prenosnikom, ki zavezujejo tudi prevzemnika ob prenosu podjetja po 73. členu ZDR. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Vedno lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR). Kadar pa iz utemeljenih poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (tudi če iz takih razlogov delovnega razmerja pod takimi pogoji ni več mogoče nadaljevati), delodajalec pogodbo lahko odpove in delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji (88. člen ZDR).
poseganje v lastninsko pravico – prevoz z vozili preko nepremičnine – neizvedba dokazov - narok
2. odst. 58. čl. ZIZ sodišču omogoča razpis naroka za obravnavo ugovora, kadar gre za situacijo, ko upnik nasprotuje ugovoru v odgovoru na ugovor (kar bi prišlo v poštev v primeru, kakršen je obravnavani, ko je predlagano zaslišanje priče).
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnica vso hrano, ki je ustrezno pripravljena, lahko poje sama brez pomoči drugega, je zmožna samostojnega hranjenja. Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
Tožniku, uživalcu nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, je bila z odločbo z dne 12. 5. 2009 od dne 1. 9. 2008 dalje priznana pravica do starostne pokojnine. Hkrati mu je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 12. 5. 2009 izplačilo nadomestila ustavljeno z dnem 31. 8. 2008. S tem je odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila po 1. 9. 2008, zato je preplačilo tožnik dolžan vrniti tožencu.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSM0021437
ZFPPod člen 27. ZGD člen 394, 394/1. ZIZ člen 15. ZPP člen 338, 338/1, 365, 365-2, 366, 366/1. ZZZDR člen 107, 107/1, 109, 113, 113/5.
odgovornost mladoletnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - pasivni družbenik – zakoniti zastopnik
Ravnanje prve dolžnice, kot mladoletne družbenice gospodarske družbe d.o.o., je potrebno presojati po delovanju njenega zakonitega zastopnika, očeta. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih mladoletnih otrok (torej mladoletnih otrok, ki še niso dopolnili petnajstega leta starosti) so njihovi starši. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih oseb oblikujejo in izjavljajo voljo v imenu osebe, ki sama nima pravno priznane sposobnosti z lastnimi izjavami volje pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. Ker poslovno nesposobna oseba ne more z lastnimi izjavami volje vstopati v pravna razmerja, mora v njenem imenu oblikovati in izjavljati voljo njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik mora tako v imenu poslovno nesposobne osebe oblikovati voljo, potrebno za sklenitev vseh pravnih poslov oziroma opravo vseh drugih pravnih dejanj.