OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075902
ZPP člen 392. ZZZDR člen 60.
sodna poravnava – delna sodna poravnava – ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ni prezreti dejstva, da je tožbeni zahtevek v pravdi P 727/2007 Okrožnega sodišča v Kranju originarna pridobitev lastninske pravice na podlagi pridobivanja skupnega premoženja med zakonsko zvezo na podlagi ZZZDR. O tem sta torej pravdni stranki sklenili delno sodno poravnavo. Na isti podlagi torej tožeča stranka ne more ponovno tožiti. Zato je očitno želela doseči s tožbo spremembo delne sodne poravnave tako, da poleg izplačila v denarju dobi tudi polovico parcele. Vendar za takšen tožbeni zahtevek ni pravne podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 557, 557/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja – vsebina pogodbe – razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja brez navedbe, kakšna je vsebina pogodbe, v konkretnem primeru pomeni, da odločitve sodišča o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka ni mogoče preizkusiti, saj sodba razlogov o odločilnih dejstvih ne vsebuje. Tako ni jasno, kakšne naj bi bile pravice in obveznosti iz sklenjene pogodbe in ali se je pogodba nanašala na sporne dele nepremičnin in kaj je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno glede izročitve nepremičnin.
pogodba o zaposlitvi – stranke pogodbe – tuji državljani – delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje – stvarna pristojnost
Tožniku je bilo izdano dovoljenje izključno za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti ali gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik oz. vodenje poslov v osebni gospodarski družbi kot poklicni športnik. Tožena stranka delo tožnika, kot delo tujca, ni prijavila v skladu z določbami ZZDT, kar je bil pogoj za to, da se je tožnik lahko na podlagi osebnega dovoljenja pri toženi stranki zakonito zaposlil. Tožnik je toženi stranki za opravljene storitve izdajal račune, v obvezna zavarovanja je bil vključen kot samostojni zavezanec. V konkretnem primeru ni šlo za zaposlitev tožnika kot delavca pri toženi stranki kot delodajalcu, prav tako glede na veljavno zakonodajo s področja zaposlovanja tujcev tudi niso bili podani zakonski pogoji za priznanje delovnega razmerja, zato sporne pogodbe ni mogoče označiti za pogodbo o zaposlitvi. Gre za premoženjski spor iz civilnopravne pogodbe, za katerega je na podlagi določb 1. člena, 32. člena in 48. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
Iz besedila splošnih pogojev izhaja, da sta pogodbeni stranki izključili odgovornost tožnika (dajalca leasinga) za obveznosti dobavitelja. Zato vsa tveganja, ki so nastala zaradi kršitve dolžnosti dobave avtomobila, po pogodbi o finančnem leasingu nosi toženec (jemalec leasinga), ki je dobavitelja tudi sam izbral, pri čemer je moral poznati njegove prodajne, poslovne in dobavne pogoje ter jih sprejeti. Takšna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem leasingu ni posebnost, ampak je za finančni leasing celo tipična.
V konkretnem primeru je bil toženec seznanjen z dejstvom, da njegove vloge sodišče ne bo upoštevalo, na naroku 23. 11. 2010. Navedeno pomeni, da bi že takrat moral podati ustrezen ugovor. Poznejše sklicevanje na kršitve (npr. v pravnih sredstvih), se upoštevajo le, če jih stranka prej ni mogla navesti, česar pa toženec v konkretni zadevi ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
Tožnik je ročno s pomočjo PVC traku med vrteče valje vstavljal folijo, pri tem pa se mu je masa zlepila z rokavico in mu potegnilo roko med valje, zaradi česar je utrpel škodo. Tožena stranka tožniku za vtoževano škodo odgovarja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti, ker ni pripravila pisnih, jasnih in razumljivih navodil delodajalca o varnem delu pri stroju oziroma o postopku vstavljanja folije, kar je bila njena dolžnost in ker tožnika ni zadostno usposobila za delo na stroju za ekstruzijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0059873
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 286. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6.
neupravičena obogatitev – verzija – verzijski zahtevek lastnika za stroške najemnika – individualni in obratovalni stroški po najemni pogodbi – nerazdelna obveznost zakonca – povračilo stroškov za pot iz druge države - nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
Ko je tožnik stroške za stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe, plačal namesto tožencev, ki sta bila te stroške dolžna poravnati na podlagi najemne pogodbe, je na strani tožnika prišlo do prikrajšanja na strani tožencev pa je prišlo do neupravičene obogatitve. Da je poleg prvega toženca za plačilo stroškov obvezana tudi druga toženka, pa izhaja iz določila 56. člena ZZZDR.
Preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva se všteva v nagrado za postopek.
V danem primeru je tožnik pripotoval iz Šibenika, torej iz druge države na relaciji, kjer ni organiziranega javnega prevoznega sredstva brez večkratnega prestopanja. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno priznalo tožniku stroške za kilometrino na prevoženi relaciji, stroške vinjete in cestnin, stroške prenočišča (brez večerje in zajtrka, kot to neutemeljeno očita pritožba), saj so mu ti stroški, zaradi oddaljenosti kraja od koder je prispel, tudi upravičeno nastali.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Sodišče prve stopnje (teoretično) pravilno navaja, kdaj je podan povod za tožbo, tj., kadar tožena stranka ne privoli v izpolnitveno ravnanje, ki ga zahteva tožeča stranka, vendar obenem napačno zaključi, da je bila tožena stranka od telefonskega pogovora dalje obveščena o problematiki ključavnice in še več kot 14 dni ni vzpostavila prejšnjega stanja, zato je podala povod za tožbo. Ni namreč bistveno, ali je bila tožena stranka o stanju obveščena oziroma ali je za zamenjavo ključavnice vedela ali ne, bistveno je, ali je tožeča stranka od nje že pred vložitvijo tožbe zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma tisto, kar je predmet tožbenega zahtevka, in da je tožena stranka prostovoljno izpolnitev te obveznosti zavrnila.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe zaradi nepravočasnosti – fikcija vročitve – vročanje odvetniku – vročanje stranki – preklic pooblastila odvetniku - tek pritožbenega roka
Vročitev odvetnici (t. i. fikcija vročitve) je bila pravilna oziroma veljavna, saj sodišču prve stopnje do tedaj ni bil naznanjen niti preklic niti odpoved pooblastila. Na to vročitev se torej veže začetek teka roka za vložitev pritožbe zoper omenjeno sodbo, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sodbo naknadno vročalo tudi toženki osebno. Sodišče prve stopnje je dne 6. 2. 2012 sicer prejelo vlogo tožene stranke, ki je po svoji pooblaščeni odvetnici M. obvestila sodišče, da je pooblastilo za zastopanje prenehalo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost zgoraj opisane vročitve niti na tek pritožbenega roka, saj je upoštevaje 4. odst. 99. čl. ZPP pooblaščenec tudi v tem primeru dolžan še en mesec opravljati dejanja za pooblastitelja.
družbena lastnina - pravica uporabe - odvzem nepremičnine iz posesti - umik zahteve za denacionalizacijo - lastninjenje po ZLNDL - denarno nadomestilo za odtujeno nepremičnino
Odločba Občinskega ljudskega odbora z dne 3.4.1962 ne predstavlja podlage za prenos pravice uporabe na toženo stranko, oziroma na njenega pravnega prednika. Z omenjeno odločbo je prenehala lastninska pravica, nadomestila jo je družbena lastnina. Po samem zakonu je prejšnjemu lastniku ostala pravica uporabe vse do odvzema iz posesti, za katerega se je prav tako zahtevala odločba. Vse do leta 1997 taka odločba ni bila izdana, prav tako pritožba ne oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da nacionalizirana nepremičnina niti pravnemu predniku tožnikov niti vsaj enemu od tožnikov do uveljavitve ZLNDL nikoli ni bila dejansko odvzeta iz posesti. To pomeni, da so imeli pravico uporabe v času uveljavitve ZLNDL dediči A.A., kar pomeni, da so na podlagi zakona postali lastniki parc. št. 704 k.o. O. oni in ne tožena stranka.
Tudi če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do izpovedb določene priče, pa to samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Za slednjo gre namreč le, kadar sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Odločilna dejstva ali pravno relevantna dejstva pa so le tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pisna izjava o premoženjskem stanju – dopolnitev predloga – nepopolna vloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga.
odvetniški stroški – separatni stroški – preložitev naroka za glavno obravnavo – krivdno ravnanje pooblaščenca
Za presojo pravilnosti prvostopenjske odločitve je bistvenega pomena namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval ob sprejetju ZOdvT in ta je bil v tem, da se določi takšen sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranki spodbujal k čim hitrejši rešitvi zadeve. Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP, hkrati pa so v nasprotju z namenom zakonodajalca ob sprejetju ZOdvT, ki je sicer za narok določil enotno nagrado, ne glede na število izvedenih narokov, vendar pa je ta ista nagrada tista, ki bo v bodoče s svojo kaznovalno funkcijo pri uporabi v zvezi s 156. členom ZPP vodila pooblaščence pravdnih strank k bolj vestnemu in skrbnemu ravnanju pri zastopanju pravdnih strank in jih spodbujala k čim hitrejši rešitvi zadeve brez vsakršnega neutemeljenega in nepotrebnega odlašanja.
poslovanje s plačilno kartico – dolžnostno ravnanje preverjanja indentitete - odgovornost delavca v prodajalni – profesionalna skrbnost – odgovornost za drugega
Plačilno kreditna kartica ima legitimacijsko in prezentacijsko funkcijo, v trostranskem razmerju banka – imetnik – prodajno mesto pa veljajo določena pravila v zvezi s poslovanjem s kartico, v katerih se odraža njena že navedena funkcija. Gre za imenski izkazni papir, kar pomeni, da je vezan na osebo imetnika ter kartice in ne kateregakoli prenosnika. Zato je tudi v navedenem tričlenskem razmerju izražena obveza imetnika, da s kartico ravna skrbno in pod nadzorom in da je treba izhajati iz principa neprenosljivosti te kartice. Temu tudi služi v bistvu zanesljivo ugotovljena obveznost prodajalcev na prodajnih mestih, da preverijo identiteto prinosnika kartice, s primerjavo istovetnosti podpisov na kartici in potrdilu o nakupu. Ker gre za površinsko primerjavo, ni nujno, da je vedno zanesljiva, posebno v kolikor se prinosnik trudi svoj podpis prilagoditi podpisu imetniku kartice na sami kartici.
Pravila poslovanja s karticami nalagajo delavcem na prodajnih mestih, da primerjajo podpis prinosnika s podpisom imetnika kartice na tej in na takšen način preverjajo istovetnost obeh, pomeni pa ta obveznost gotovo lahko le-to, da bi morali v primeru uspešne ugotovitve neistovetnosti obeh, nakup odkloniti. V primerih, ko prodajalci na prodajnih mestih sami vedo, da te istovetnosti ni, pa iz kakršnega koli vzroka to prezrejo in nakup izvedejo ob uporabi tuje kartice, pomeni to izrazito odstopanje od profesionalne skrbnosti v tej smeri, s tem pa je podana podlaga za odgovornost.
Sodišče ni vezano na bodoči izzid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj le ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Dolžnost vrnitve iz prvega odstavka 88. člena ZDen terja zakonsko razlago in ne odločitve o predhodnem vprašanju. Zato za izdajo izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka ni pravne podlage, saj mora pravdno sodišče samo ugotoviti okoliščine za presojo dopustnosti razpolaganja s spornimi nepremičninami.
postopek osebnega stečaja – predračun stroškov stečajnega postopka – stroški cenitve – nagrada upravitelja – nadomestila – stroški cenitev – stroški računovodenja
Stečajni upravitelj, ki je prepričan, da stečajno maso sestavljajo tudi sporne nepremičnine, mora strošek cenitve predvideti v predračunu stroškov. V kolikor se bo izkazalo, da bo upnik uspel z izločitveno pravico, ta strošek niti ne bo nastal, tako da bo takrat potrebna sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka. Vsekakor pa bo dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve nepremičnin po nastanku tega stroška in pred izplačilom tako ali tako moralo sodišče prve stopnje še presoditi, saj je za take vrste stroškov kljub temu, da so vključeni v predračun stroškov, pred izplačilom potreben še sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov.
Ker torej pri postopku osebnega stečaja nad potrošnikom računovodski stroški, ki ne bi bili že vključeni v nadomestila upravitelja, sploh ne morejo nastati, je ta del predloga predračuna stroškov stečajnega postopka brez pravne podlage.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – nerealizirana darilna pogodba
Zapustnica je s spornim premoženjem razpolagala že z darilno pogodbo v letu 1971. Vendar darilna pogodba ni bila nikoli realizirana v zemljiški knjigi, niti po sedaj veljavnih predpisih ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Zapustnica je tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica 1/5 spornih nepremičnin, za katere sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedlo. Dodatni sklep o dedovanju je bil zato utemeljeno izdan.
Pritožnica se dedovanju pozneje najdenega premoženja ne more odpovedati, dedič lahko dediščino sprejme samo v celoti ali pa se ji v celoti odpove.
listine, ki so podlaga za vpis - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak nepremičnine - identiteta nepremičnine - odločanje o predlogu za vpis po stanju na dan vložitve predloga
V zemljiškoknjižnem pravu velja načelo formalnosti, ki pomeni, da je sodišče vezano na predložene listine in se izven zahtev 40. in 142. člena ZZK-1 v presojo veljavnosti pravnih poslov, ki so predmet listin, ne sme spuščati.
udeležba prokurista v postopku – dispozitivnost obligacijskih razmerji - pogodba o poslovnem sodelovanju - dela v okviru pogodbe – dokazna ocena
Ne gre za to, da bi se tožeča stranka odpovedala plačilu za svoje delo, temveč je šlo za vložek v skupno sodelovanje, ki bi nato prineslo dobiček obema pravdnima strankama, s čimer bi bilo poplačano vloženo delo ob zagonu skupnih aktivnosti. Nobenega smisla sicer ne bi imelo pogodbeno določilo, da bo tožena stranka tožeči stranki izplačala dobiček, ki ga bo imela v nadaljevanju teh poslov. Noben razumen gospodarski subjekt se namreč ne bi zavezal, da bo plačal delež dobička, če bi že tako ali tako moral plačati vse, kar bi tožeča stranka naredila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba organizacije dela, izvedena tako, da se dve delovni mesti združita v eno samo, je organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz obeh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za ukinjeni delovni mesti.