Bistvo pravne naloge sodišča pri določanju preživnine je, da sodišče najde ustrezno ravnanje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter preživninsko obremenitvijo staršev na drugi strani.
bančna garancija na prvi poziv - unovčenje bančne garancije – ugovori naročitelja - skrite napake – potrebni stroški
Skladno s tretjim odstavkom 1087. člena ZOR je treba upoštevati tudi ugovore naročitelja, da za sanacijo skritih napak niso bili potrebni stroški v takšni višini, kot je upravičenec unovčil bančno garancijo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delavca
Dejstvo, da se je tožnik kot izvršni direktor tožene stranke brez njenega soglasja oziroma vednosti udeležil sestanka, na katerem je prišlo do dogovora o prenosu zastopstva za proizvode na konkurenčno podjetje, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 111. členu ZDR.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – individualni odpust – kolektivna pogodba – primerljivi delavci
V primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in če obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev. V skupino primerljivih delavcev (izmed kateremu bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – prepoved bodočih motilnih dejanj
Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – dokazno breme
Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati, da je zatrjevani razlog utemeljen, to je, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kot to določa prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče ni pristojno presojati in ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga lahko presoja le, ali gre zgolj za navidezni razlog in ali gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR.
prepovedna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – protipravno vznemirjanje – materialnopravna ocena – upravičenje do nakupa funkcionalnega zemljišča
Upravičenje toženke do nakupa funkcionalnega zemljišča, na katerega naj bi v spornem delu segal nadstrešek, in zaveza tožnice, da bo to zemljišče toženi stranki prodala, za zdaj še ni spremenilo lastninskopravnega statusa nepremičnine niti ni na tej podlagi toženka pridobila kakšne stvarne ali druge pravice, ki bi ji dopuščala poseganje v lastnino tožeče stranke. Gre zgolj za pravni posel, s katerim sta se stranki zavezali, da bosta kasneje odmerili funkcionalno zemljišče in glede tega sklenili prodajno pogodbo. Četudi del, na katerega sega nadstrešek, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, še ne daje toženki pravice posegati na ta del nepremičnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog – pomota v plačilnem nalogu – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – navedba napačne vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka je v tožbi sama navedla vrednost spornega predmeta 6.405.549,64 EUR, zato je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je takso odmerilo na ta znesek. Pri tem je v plačilnem nalogu pomotoma navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 5.320.672,00 EUR.
postopek določitve meje – javno dobro – meja z javnim dobrim – stanje katastra – odločitev o skupnih stroških
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
plača – regres za letni dopust - obveznost plačila – izvedba dokaza – načelo kontradiktornosti – zaslišanje stranke
Tožena stranka ni podala predloga za izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo samo tožnico, ni kršilo načela kontradiktornosti.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – sodno varstvo – nezakonitost odločitve agrarne skupnosti – ničnost sklepa agrarne skupnosti – izpodbojnost sklepa agrarne skupnosti – ugotovitvena tožba – pravni interes
Razmerje med člani agrarne skupnosti in skupnostjo je civilnopravne narave. Sodno varstvo v takih sporih je (v odsotnosti posebne ureditve) zagotovljeno v pravdnem postopku. Njegov obseg in vsebino določajo pravila o vrstah tožb in njihovih predpostavkah.
Ker želi tožnica jasnost glede (ne)obstoja razmerja med novim članom in agrarno skupnostjo ter vplivom tega razmerja na spremembo njenega lastninskega položaja v skupnosti, je podan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti sklepa agrarne skupnosti in za ugotovitev, da novo sprejeti član ni član agrarne skupnosti.
Odločitev o sprejemu v članstvo kljub neizpolnjevanju vnaprej dogovorjenih pogojev, določenih v pravilih agrarne skupnosti, sama po sebi še ne pomeni njene nezakonitosti, sploh pa ne take, ki bi utemeljevala njeno ničnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita neizpolnjevanje delovnih obveznosti, to je neupoštevanje navodila, da je s strani stranke podpisane dobavnice treba vrniti tudi za opravljene vožnje, pri katerih ni bilo materiala za odvoz. Dejansko stanje glede poslovanja z dobavnicami je ostalo nerazčiščeno. V kolikor držijo navedbe tožnika, da je vsakič dobil cel šop (pet do šest izvodov) dobavnic z natisnjenim datumom, da je potem dejansko opravil manj voženj, kot je bilo prejetih dobavnic, ter se je tudi zato nabralo večje število nepodpisanih dobavnic, potem tožniku glede dobavnic, ki so ostale nepodpisane iz tega razloga, ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
stroški postopka - odvetniška tarifa - presoja uporabe zakona - trenutek začetka teka postopka
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji ne glede na to, ali se je le-ta kasneje nadaljeval po določbah drugega zakona ali morebiti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi se je postopek nedvomno začel z vložitvijo izvršilnega predloga, zato se za odmero stroškov celotnega postopka, tudi potem, ko se je le-ta nadaljeval v pravdi, uporablja „stara“ Odvetniška tarifa iz leta 2003.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Zagovor, ki ga mora delodajalec omogočiti delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, predstavlja pravico delavca, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in izjavi o vseh dokazih, ki ga obremenjujejo. Delodajalec te obveznosti nima, kadar obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od njega neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, kot npr. v primeru, ko je delodajalec sam žrtev kršitve. Fizični napad na delodajalca predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere delodajalec ni dolžan delavcu omogočiti zagovor.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti poti – pridobitev stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti – razširitev služnosti zaradi sodobnejše kmetijske mehanizacije – obstoj druge poti
Ob izpolnitvi vseh zakonsko zahtevnih pogojev za priposestvovanje služnosti poti, je materialnopravno povsem nepomemben obstoj (tudi) drugih poti. Kljub načelu restrikcije (civiliter uti) praviloma ni mogoče zahtevati prenehanja služnosti v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini, saj to načelo narekuje čim manj obremenjujoče izvrševanje obstoječe služnosti, ne pa njene popolne odprave.
Zaradi uporabe novejše kmetijske mehanizacije obseg služnosti oziroma bremena služečega zemljišča ni povečan ob presoji, ali je pot dovolj utrjena in široka, oziroma take kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev, ali se moderna kmetijska mehanizacija uporablja za isti namen kot prejšnja vozila, kot tudi druge okoliščine (oziroma nevšečnosti) primera.
Družba, ki postane insolventna, sme opravljati tista plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Med njimi so tudi plačila tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe. Toda po tretjem odstavku 34. člena ZFPPIPP mora družba vse upnike, ki so v enakem položaju (v okviru nujnih plačil), tudi enako obravnavati. Zato nujnost dobave še ni razlog za izključitev objektivnega pogoja izpodbojnosti.
Da pritožbeno sodišče pritožbo vsebinsko obravnava, mora kot procesna predpostavka vedno obstajati pravni interes pritožnika za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da izrečeni ukrepi (s katerimi se pritožnik ne strinja) trajajo do konca septembra 2012, je jasno, da ti v trenutku odločanja o pritožbi ne veljajo več. Zato pravni interes nasprotnega udeleženca za njihovo (pritožbeno) izpodbijanje ni več podan.