cesija – obvestitev dolžnika o cesiji – neveljavnost cesije
V primeru cesije ni potrebnega soglasja dolžnika. O cediranju terjatve pa je dolžnika treba obvestiti. Namen tega določila je, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnik - toženec ni bil obveščen o cesiji terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljavna.
postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve stvari v solastnini – fizična delitev – upravičen interes – prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku.
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/3, 116. ZUP člen 279, 281.
izpraznitev stanovanja – pravni naslov za bivanje v stanovanju - lastninska pravica – dobra vera – odprava napak iz denacionalizacijskega postopka v pravdi – pravnomočnost denacionalizacijske odločbe – nična upravna odločba
Tudi če so toženci res razrešili svoje stanovanjsko vprašanje, tako da je s preureditvijo nastala nova stanovanjska enota, ki je bila zgrajena že ob uveljavitvi SZ, toženci pa tedaj niso bili imetniki stanovanjske pravice na kakšnem drugem stanovanju, je lastninska pravica prvih dveh tožencev prenehala s pravnomočnostjo upravne odločbe, ki je zgradbo vrnila v last denacionalizacijskim upravičencem. Ti so svojo lastninsko pravico pridobili izvirno, torej neodvisno od lastninske pravice pravnega prednika. Z izgubo lastninske pravice pa toženci niso pridobili pravice do začasne uporabe stanovanja, še manj pa stanovanjske pravice, saj je ta obstajala samo na družbenih stanovanjih.
Po tretjem odstavku 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti v naravi, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Sporno stanovanje bi torej moralo biti izvzeto iz denacionalizacije, vendar napak, ki so se pripetile v denacionalizacijskem postopku, ni mogoče odpravljati v pravdi. Denacionalizacijska odločba o vrnitvi nacionaliziranega premoženja v last denacionalizacijskemu upravičencu postane materialno pravnomočna. Takšna odločba pravno učinkuje, dokler ni po predpisanem postopku odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Dotlej pa se šteje, da je pravilna in zakonita.
Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje pravnomočne odločbe je zato lahko le izjema, ki je dopustna zgolj v najbolj skrajnih primerih, ko je upravna odločba obremenjena s tako hudimi in očitnimi procesnimi hibami, da je sploh ni mogoče šteti za odločbo.
verzija – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – povečana vrednost nepremičnine
Zaradi vlaganj v tujo nepremičnino uveljavljan obogatitveni zahtevek je utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip).
trditveno in dokazno breme – poroštvo – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika. Trditveno in dokazno breme vseh potrebnih elementov za učinkovanje ugovorov v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja.
ZFPPIPP člen 121, 233, 233/5. ZPP člen 110, 110/3.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – podaljšanje roka za plačilo predujma
Podaljšanju roka za predložitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma pritožbeno sodišče ne more ugoditi, niti tega ne bi moglo storiti prvostopenjsko sodišče. Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden izteče rok.
Za presojo, ali je podjemnik pravilno izpolnil svojo obveznost, je pomembno le, da je dosegel končni rezultat, zaradi katerega se je naročnik odločil skleniti podjemno pogodbo. Predmet podjemnikove obveznosti namreč ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal izpolniti. V obravnavanem primeru predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja predstavlja izdelana spletna stran, z grafično podobo po željah tožeče stranke. Glede na to, da ta ni bila (dokončno) narejena, tudi do uresničitve končnega interesa tožeče stranke ni prišlo.
Tako za sklenitev posojilne pogodbe kot tudi za vračilo dolga se res ne zahteva nikakršna oblika, vendar v primeru nerazpolaganja s pisnim potrdilom o vračilu dolga posojilojemalec, na katerem je dokazno breme glede vračila posojila, tvega, da mu zaradi odsotnosti tudi drugih (ustreznih) dokazov v morebitnem sporu vračila dolga ne bo uspelo dokazati.
V primeru dogovorjenih oderuških pogodbenih obresti je nično (le) pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico, in ne pogodba v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068801
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 196. ZZK-1 člen 9, 150. ZZK člen 86, 86/2.
enotni sosporniki – nujni sosporniki – vpis lastninske pravice na dolžnika
Zemljiškoknjižni lastnik je zaradi v njegovo korist vpisane stvarne pravice pasivno legitimiran za sodelovanje v pravdnem postopku, v katerem upnik uveljavlja vknjižbo lastninske pravice na dolžnika. Z osebo, glede katere se trdi, da je dejanski imetnik lastninske pravice, sta nujna enotna sospornika.
ZPP člen 32, 32/2, 46, 46/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-2, 482, 483. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
stvarna pristojnost – civilni spor – gospodarski spor – družbenik izbrisane družbe
Tožena stranka je bila tekom postopka izvršbe izbrisana iz sodnega registra, postopek izvršbe in nato pravdni postopek pa se je nadaljeval zoper družbenika izbrisane družbe. Predmetni spor ni gospodarski spor, temveč premoženjski spor iz civilnopravnega razmerja.
V času sklenitve posojilne pogodbe posojilojemalec ni bil insolventen, čeprav je bilo njegovo ekonomsko finančno stanje slabo. Na podlagi poslovnih načrtov za družbo F d.o.o. pa je tožena stranka ob sklenitvi posojilne pogodbe utemeljeno štela, da odobritev tega posojila predstavlja normalno poslovno tveganje za tožečo stranko.
Tudi če bi letno poročilo tožeče stranke za leto 2007 izkazovalo insolventno stanje, je tako stanje lahko izkazovalo po stanju na dan 31. 12. 2007. Kasnejši ukrepi tožeče stranke v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z novimi vložki z učinki od 21. 5. 2008 dalje so torej dajali zadosti trdno podlago za utemeljeno sklepanje, da je s temi ukrepi tožeča stranka odpravila insolventnost. Ker so bila vsa preostala izpodbijana pravna dejanja opravljena v času od 24. 6. 2008 do 25. 9. 2008, torej v sorazmerno kratkem času po opravljenem povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke, je tožena stranka z gornjimi dejstvi uspela prepričati pritožbeno sodišče, da za insolventnost tožeče stranke v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj ni mogla vedeti.
V konkretni zadevi gre za tožbo zaradi plačila 1.255,16 EUR s pripadki, pri čemer se vtoževana terjatev nanaša na stroške obratovanja in vzdrževanja za stanovanje, katerega lastnica je tožena stranka. Glede na vrednost spornega predmeta je torej za odločanje pristojno okrajno sodišče.
spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dopustno število vlog
V sporu majhne vrednosti morajo načeloma stranke zahtevati opravo glavne obravnave. Res pa je, da jo sodišče lahko opravi tudi brez izrecnega predloga strank, ni pa tega apriorno dolžno storiti.
Ustaljena sodna praksa je, da se v primerih, ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za dopustna para vlog štejeta prva in druga pripravljalna vloga po tem, ko je bil sklep o izvršbi v 2. točki razveljavljen in se je pravdni postopek v resnici šele začel.
Tožnik ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov že iz razloga, ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen in je bil predlog za izvršbo zavržen. Ustavitev izvršilnega postopka pomeni za tožnika le izgubo pravnega interesa za nadaljevanje pravde za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Razlogi, zaradi katerih je prišlo do ustavitve izvršilnega postopka, lahko niso materialnopravno enaki razlogom, zaradi katerih je dolžnik vložil tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tožnikova zahteva za povrnitev pravdnih stroškov bi bila utemeljena, če bi uspel s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tožbenim zahtevkom pa bi uspel, če bi izkazal formalna pogoja iz 59. člena ZIZ, da je bila tožba vložena pravočasno in v okviru zakonsko dopustnih razlogov, ter če bi v pravdnem postopku dokazal utemeljenost tožbenega zahtevka.
Med strankama je bilo vzpostavljeno trajno dolžniško razmerje, v katerem je tožeča stranka toženi stranki od leta 1994 dovoljevala brezplačno uporabo njene nepremičnine za mednarodni promet tovornjakov. Trajno dolžniško razmerje lahko katerakoli stranka prekine z odpovedjo in to ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času.
Nepremičnina tožeče stranke se je uporabljala za mednarodni promet tovornjakov, pri čemer vsakokratni voznik tovornjaka navedene nepremičnine oziroma ceste ni uporabljal po svoji volji, temveč ga je, glede na to, da je šlo za cesto preko mejnega prehoda, tja usmerila tožena stranka, zato je le-ta (in ne vsakokratni voznik tovornjaka) tista, ki je bila okoriščena z uporabo tuje nepremičnine in tista, ki je tožečo stranko prikrajšala za možnost uporabe ter razpolaganja z njeno nepremičnino.
OZ člen 122, 122/1, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 236, 237, 237/1, 286b.
pogodba o prevzemu dolga – prenos pogodbe – pogodba o finančnem leasingu – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo iz določila tretjega odstavka 427. člena OZ, po katerem se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu. Tožnica izplačil s strani družbe ni knjižila kot dolg iz pogodbe o finančnem leasingu, sklenjene s tožencem, temveč jih je do vračila plačniku (ker ni soglašala s prevzemom dolga) hranila na prehodnem kontu.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko delo – varovana avtorska dela – avtorska dela tujih avtorjev – uporaba tarife - obvezno kolektivno upravljanje - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo - male pravice tujih avtorjev
ZASP predpisuje obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic tudi za javno priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti (male pravice), pri čemer kolektivna organizacija male avtorske pravice upravlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Tako tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP.