ZPP člen 32, 32/2, 46, 46/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-2, 482, 483. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
stvarna pristojnost – civilni spor – gospodarski spor – družbenik izbrisane družbe
Tožena stranka je bila tekom postopka izvršbe izbrisana iz sodnega registra, postopek izvršbe in nato pravdni postopek pa se je nadaljeval zoper družbenika izbrisane družbe. Predmetni spor ni gospodarski spor, temveč premoženjski spor iz civilnopravnega razmerja.
ZIZ člen 29.a, 272. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1.
začasna odredba – trditveno in dokazno breme predlagatelja – zahtevek na izselitev zakonca
Tudi v postopku zaradi izdaje začasne odredbe velja, da je pogoj za uspeh predlagatelja, da najprej navede (konkretna) dejstva, ki nudijo podlago predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Glede na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja nasprotna stranka in ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je nato dolžan, če želi uspeti, ponuditi tudi dodatno trditveno podlago in dodatne dokaze.
Slabi in konfliktni medsebojni odnosi, pri čemer tudi tožnica nosi del odgovornosti zanje, tudi ob izkazani verjetnosti, da bi se ob ponovni vselitvi pritožnice nadaljevali, ne zadoščajo za izdajo predlagane začasne odredbe.
Zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije se lahko pritoži stranka postopka. Stranke postopka prisilne likvidacije so po izrecni zakonski določbi le družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. Dolžnik ni stranka postopka prisilne likvidacije. V postopku prisilne likvidacije se namreč določbe Oddelka 3.3. ZPFFIPP, ki ureja status strank insolvenčnega postopka (kamor sodita tudi dolžnik in stečajni dolžnik), za prisilno likvidacijo ne uporabljajo. V postopku prisilne likvidacije tudi upniki niso stranke postopka in v tem postopku, v katerem uveljavljajo terjatve do dolžnika, niso upravičeni opravljati nobenih procesnih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074470
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2.
povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec – dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – malomarno ravnanje – izvedba dokaza z izvedencem
Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, saj je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev.
Za izvedbo dokaza z izvedencem velja strogo razpravno načelo. Zato bi tožeča stranka morala sama predlagati postavitev izvedenca in pri tem določno navesti, katera dejstva naj ugotavlja.
Delavcu je mogoče očitati malomarnost, če ne ravna s takšno stopnjo skrbnosti, kot se pričakuje od posebno skrbnega viličarista.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko delo – varovana avtorska dela – avtorska dela tujih avtorjev – uporaba tarife - obvezno kolektivno upravljanje - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo - male pravice tujih avtorjev
ZASP predpisuje obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic tudi za javno priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti (male pravice), pri čemer kolektivna organizacija male avtorske pravice upravlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Tako tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP.
postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve stvari v solastnini – fizična delitev – upravičen interes – prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku.
Tako za sklenitev posojilne pogodbe kot tudi za vračilo dolga se res ne zahteva nikakršna oblika, vendar v primeru nerazpolaganja s pisnim potrdilom o vračilu dolga posojilojemalec, na katerem je dokazno breme glede vračila posojila, tvega, da mu zaradi odsotnosti tudi drugih (ustreznih) dokazov v morebitnem sporu vračila dolga ne bo uspelo dokazati.
V primeru dogovorjenih oderuških pogodbenih obresti je nično (le) pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico, in ne pogodba v celoti.
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/3, 116. ZUP člen 279, 281.
izpraznitev stanovanja – pravni naslov za bivanje v stanovanju - lastninska pravica – dobra vera – odprava napak iz denacionalizacijskega postopka v pravdi – pravnomočnost denacionalizacijske odločbe – nična upravna odločba
Tudi če so toženci res razrešili svoje stanovanjsko vprašanje, tako da je s preureditvijo nastala nova stanovanjska enota, ki je bila zgrajena že ob uveljavitvi SZ, toženci pa tedaj niso bili imetniki stanovanjske pravice na kakšnem drugem stanovanju, je lastninska pravica prvih dveh tožencev prenehala s pravnomočnostjo upravne odločbe, ki je zgradbo vrnila v last denacionalizacijskim upravičencem. Ti so svojo lastninsko pravico pridobili izvirno, torej neodvisno od lastninske pravice pravnega prednika. Z izgubo lastninske pravice pa toženci niso pridobili pravice do začasne uporabe stanovanja, še manj pa stanovanjske pravice, saj je ta obstajala samo na družbenih stanovanjih.
Po tretjem odstavku 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti v naravi, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Sporno stanovanje bi torej moralo biti izvzeto iz denacionalizacije, vendar napak, ki so se pripetile v denacionalizacijskem postopku, ni mogoče odpravljati v pravdi. Denacionalizacijska odločba o vrnitvi nacionaliziranega premoženja v last denacionalizacijskemu upravičencu postane materialno pravnomočna. Takšna odločba pravno učinkuje, dokler ni po predpisanem postopku odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Dotlej pa se šteje, da je pravilna in zakonita.
Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje pravnomočne odločbe je zato lahko le izjema, ki je dopustna zgolj v najbolj skrajnih primerih, ko je upravna odločba obremenjena s tako hudimi in očitnimi procesnimi hibami, da je sploh ni mogoče šteti za odločbo.
OZ člen 122, 122/1, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 236, 237, 237/1, 286b.
pogodba o prevzemu dolga – prenos pogodbe – pogodba o finančnem leasingu – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo iz določila tretjega odstavka 427. člena OZ, po katerem se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu. Tožnica izplačil s strani družbe ni knjižila kot dolg iz pogodbe o finančnem leasingu, sklenjene s tožencem, temveč jih je do vračila plačniku (ker ni soglašala s prevzemom dolga) hranila na prehodnem kontu.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – lastništvo nepremičnin – delež v gospodarski družbi
Kot dodatno premoženje, ki lahko služi plačilu sodnih taks, se upošteva tudi nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati, čeprav ne prinašajo dohodkov, ter deleže v gospodarskih družbah, pri čemer se poleg dobička podjetij upošteva tudi ustanovitveni kapital, s katerim prosilec kot družbenik lahko razpolaga.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO
VSL0068823
SPZ člen 38. ZZK-1 člen 13, 40, 40/1, 40/1-6, 148, 148/1, 149, 243. ZD člen 214.
izbrisna tožba – omejitev lastninske pravice s prepovedjo odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve – učinek erga omnes
V sklepu o dedovanju določena prepoved odsvojitve in obremenitve ni odločitev o dedovanju zapuščine (kar je predmet odločanja v zapuščinskem postopku), ampak gre za med dediči sklenjeno pogodbo civilnega prava. Ta ima absolutne učinke, če je sklenjena med starši in otroci ter se kot takšna lahko vpiše v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068801
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 196. ZZK-1 člen 9, 150. ZZK člen 86, 86/2.
enotni sosporniki – nujni sosporniki – vpis lastninske pravice na dolžnika
Zemljiškoknjižni lastnik je zaradi v njegovo korist vpisane stvarne pravice pasivno legitimiran za sodelovanje v pravdnem postopku, v katerem upnik uveljavlja vknjižbo lastninske pravice na dolžnika. Z osebo, glede katere se trdi, da je dejanski imetnik lastninske pravice, sta nujna enotna sospornika.
verzija – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – povečana vrednost nepremičnine
Zaradi vlaganj v tujo nepremičnino uveljavljan obogatitveni zahtevek je utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip).
trditveno in dokazno breme – poroštvo – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika. Trditveno in dokazno breme vseh potrebnih elementov za učinkovanje ugovorov v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja.
razžalitev – odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v pravico do časti in dobrega imena
Brata sta očitno že dlje časa v sporu, svoje spore pa večkrat rešujeta na sodišču, kar žal ne izkazuje niti (vsaj povprečno) ljubečega bratskega odnosa niti (vsaj povprečno) strpne medsebojne komunikacije. Glede na tako izkazano (nesporno) vsebino njunega odnosa in nivo njune komunikacije (ki ga denimo zelo povedno ponazarja kazanje zadnjice, in nazaj, fotografiranje takega početja) so bile objektivno sicer žaljive izjave izjemno blag poseg v tožnikovo čast, za katerega sploh ni verjetno, da je povzročil kakršnokoli znatnejše duševno trpljenje. Tožniku zato denarna odškodnina ne pripada, saj ta ne bi služila svojemu namenu – satisfakciji, tolažbi za trpljenje.
cesija – obvestitev dolžnika o cesiji – neveljavnost cesije
V primeru cesije ni potrebnega soglasja dolžnika. O cediranju terjatve pa je dolžnika treba obvestiti. Namen tega določila je, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnik - toženec ni bil obveščen o cesiji terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljavna.
Tudi če bi letno poročilo tožeče stranke za leto 2007 izkazovalo insolventno stanje, je tako stanje lahko izkazovalo po stanju na dan 31. 12. 2007. Kasnejši ukrepi tožeče stranke v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z novimi vložki z učinki od 21. 5. 2008 dalje so torej dajali zadosti trdno podlago za utemeljeno sklepanje, da je s temi ukrepi tožeča stranka odpravila insolventnost. Ker so bila vsa preostala izpodbijana pravna dejanja opravljena v času od 24. 6. 2008 do 25. 9. 2008, torej v sorazmerno kratkem času po opravljenem povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke, je tožena stranka z gornjimi dejstvi uspela prepričati pritožbeno sodišče, da za insolventnost tožeče stranke v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj ni mogla vedeti.
V času sklenitve posojilne pogodbe posojilojemalec ni bil insolventen, čeprav je bilo njegovo ekonomsko finančno stanje slabo. Na podlagi poslovnih načrtov za družbo F d.o.o. pa je tožena stranka ob sklenitvi posojilne pogodbe utemeljeno štela, da odobritev tega posojila predstavlja normalno poslovno tveganje za tožečo stranko.
Vsaka sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja.
Ker sta bili na fasadi že prej nameščeni dve klimatski napravi, namestitev sporne klimatske naprave ne spreminja dotedanjega izvrševanja tožnikove soposesti fasade. Tožnikova soposest fasade večstanovanjske hiše, izhaja že iz dejstva, da je fasada integralni del večstanovanjske hiše, v kateri se nahaja tudi stanovanje, ki ga uporablja tožnik.
Namestitev klimatske naprave na fasado predstavlja izboljšavo v smislu tretjega odstavka 29. člena SZ-1, za katero se zahteva soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev.
Tudi prepovedane imisije so motenje posesti, zato lahko posestnik zaradi čezmernega hrupa ali drugih imisij uveljavlja tudi posestno varstvo.