OZ člen 631. ZFPPIPP člen 271. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
Sporno dejanje ni izpodbojno iz razloga, ker je imelo plačilo Mestne občine toženki pravno naravo zahtevka iz 631. člena OZ (neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika), asignacijska pogodba pa je izvedbo tega plačila le pravnotehnično olajšala.
Ker pri plačilu naročnika neposredno podizvajalcu na podlagi 631. člena OZ ne gre za dejanje stečajnega dolžnika, ga že iz tega razloga ni moč izpodbijati po določbah ZFPPIPP.
družbena lastnina in pravica uporabe kmetijske zemljiške skupnosti – lastninjenje kmetijskih zemljišč na podlagi ZSKZG – predložitev ustrezne listine – več možnih upravičencev
Kmetijska zemljišča so se lastninila že po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZG) in niso bila predmet lastninjenja po ZLNDL. V primerih, ko obstaja več možnih lastninskih upravičencev, vpisa ni mogoče dovoliti le na podlagi zakona, temveč je potrebna tudi ustrezna listina.
načelo vrstnega reda – nastop stečaja po začetku postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo vrstnega reda, ki v procesnem smislu pomeni, da se zemljiškoknjižne vpise opravlja po vrstnem redu, ki se določi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v materialnem smislu pa načelo vrstnega reda pomeni, da se vrstni red stvarne pravice določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice.
pogodba o najemu poslovnega prostora - odpovedni rok - razveza pogodbe - razlaga pogodbe - metode razlage
Odpovedni rok je rok, ki preteče od odpovedi do prenehanja pogodbenega razmerja. Ker najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (27. člen ZPSPP), se dogovor o dvomesečnem odpovednem roku po naravi stvari lahko nanaša samo na predčasno odpoved tega razmerja.
razlaga pogodbe – sistematika pogodbe – najemna pogodba – dolžnost varovanja v najem oddanega prostora – sporna pogodbena določila – načelo vestnosti in poštenja
Jezikovna razlaga je le prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki jo razlagalec ne sme prestopiti. Pomembne so tudi druge metode, zlasti logična, s katero preverjamo pomen, ki smo ga dobili z gramatikalno razlago, teleološka (namenska) razlaga, ki se navezuje na vsebinsko argumentacijo, in sistematična razlaga, ki določa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v zunanji in notranji pravni sistem. V sklop sistematične razlage spada tudi razlagalno pravilo, določeno v drugem odstavku 82. člena OZ, po katerem je treba sporna pogodbena določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
izvršba na nepremičnine – sosporništvo – pristop k izvršbi na nepremičnino - enoten postopek – odlog izvršbe
Izvršba na nepremičnine dolžnika se vodi enotno, kot to določata prvi in drugi odstavek 171. člena ZIZ, vendar upniki niso v takšni medsebojni odvisnosti (niso enotni, še najmanj pa nujni sosporniki), da bi dejanje enega učinkovalo tudi za druge upnike, zato če eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah predlaga odlog izvršbe, ta učinkuje samo zoper tega upnika, medtem ko se za druge upnike postopek izvršbe nadaljuje.
SPZ člen 135. ZDavP-2 člen 113. ZIZ člen 15, 165, 240, 241, 244, 244/1. ZPP člen 350, 350/2. 365, 365-3, 366, 366/1.
davčni dolg – zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe
ZDavP-2 davčni upravi nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika, ne vsebuje pa izvedbenih določb o tem, kako se takšna prisilna zastavna pravica (t.j. zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) v postopku zavarovanja pridobi.
Ker je sredstvo zavarovanja v predmetni zadevi zastavna pravica na dolžnikovem poslovnem deležu, ki se zaradi načela publicitete in varstva upnikov ter načela vrstnega reda (podobno kot zastavna pravica na nepremičnini) vpisuje v javno knjigo (sodni register), je treba za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika v postopku zavarovanja smiselno uporabiti določbe o pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja (ki se prav tako vpisuje v javno knjigo). Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo v zemljiško knjigo (prvi odstavek 244. člena ZIZ). Analogno temu se tudi na poslovnem deležu družbenika, ki je vpisan v sodnem registru, pridobi zastavna pravica z vknjižbo v javno knjigo, konkretno sodni register.
odvetniške storitve - mandatna pogodba - prenehanje mandatne pogodbe - upravičenost prevzemnika naročila do sorazmernega dela plačila - načelo enake vrednosti dajatev
Mandatna pogodba je prenehala pred dokončno ureditvijo odškodninskega razmerja zaradi toženčeve odpovedi pogodbe, zato je prevzemnik naročila (pravni prednik tožeče stranke) upravičen do sorazmernega dela plačila (drugi odstavek 782. člena OZ). Sorazmerno plačilo zato ne more biti določeno na podlagi izplačane akontacije odškodnine, saj ta ne odraža do takrat vloženega dela mandatarja, temveč prej znesek, ki je bil za Zavarovalnico nesporen. Pri določitvi sorazmernega plačila je treba upoštevati temeljno načelo obligacijskega prava, to je načelo enake vrednosti dejatev. Plačilo mora ustrezati opravljenemu delu.
OZ člen190. ZDR člen 118, 118/2. ZUTD člen 65, 65/3, 140.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reparacijski zahtevek – reintegracija – pobotni ugovor – ugasla pravica – vračilo denarnega nadomestila – prenehanje pravice do denarnega nadomestila - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - odškodnina
Zneskov, ki so bili plačani na račun odpravnine in odškodnine namesto odpovednega roka, ni mogoče - ob ugotovitvi, da so plačani neupravičeno, ker odpoved ni zakonita - šteti kot plačila na račun reparacije, ki bi se nato od prisojenih zneskov nadomestila plače enostavno odšteli.
Delavec se v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni dolžan zaposliti niti ni dolžan pridobivati dohodkov. Če jih prejema, sicer s tem zmanjšuje škodo, ki mu nastaja, in se to pri odločanju o reparacijskem zahtevku upošteva, če pa jih ne prejema, pa ni mogoče ugotavljati, kakšne prejemke bi lahko imel.
Pri odločanju o sodni razvezi mora sodišče ugotoviti, ali je glede na medsebojne odnose nadaljevanje delovnega razmerja med strankama še mogoče in ali so podane kakšne objektivne okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja med strankama ne bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti, pri čemer mora upoštevati vse specifičnosti primera.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 85.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba – predlog za zavarovanje nedenarne terjatve – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadrževanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z začasno odredbo v tem primeru ni bilo več mogoče.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070214
OZ člen 461, 464. ZPP člen 458, 458/1.
prodajna pogodba – grajanje napak – spor majhne vrednosti – dogovorjena cena – sprememba cene
Tožbeni zahtevek temelji na pisni Pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki med drugim sporazumeli tudi o ceni dobavljenega materiala. Prvostopenjsko sodišče se je tako pravilno sklicevalo na navedeno Pogodbo, saj toženi stranki ni uspelo dokazati morebitne spremembe (znižanja) dogovorjene cene.
ZDSS-1 člen 21, 40. ZPP člen 13. ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/2.
individualni delovni spor - vzorčni postopek – kolektivni delovni spor – predhodno vprašanje – kolektivna pogodba - veljavnost aneksa – podpisniki kolektivne pogodbe – sindikat – osebna veljavnost kolektivne pogodbe – sklenitev in oblika kolektivne pogodbe – splošna veljavnost kolektivnih pogodb
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo razlike v plači, ker je tožena stranka spremenila način obračunavanja plače za tožnika na podlagi Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, se glede vprašanja (ne)veljavnosti Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi lahko odloča tudi v individualnem delovnem sporu (v tem delu bi sicer vsebinsko šlo za kolektivni delovni spor), ker gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in 21. člena ZDSS-1.
Obstoj, spremembo ali prenehanje kolektivne pogodbe je potrebno presojati za vsakega podpisnika posebej. Če je na primer delodajalec podpisal spremembe še veljavne kolektivne pogodbe samo z enim od dotedanjih sindikalnih podpisnikov, velja v razmerju do tega sindikata nova, spremenjena kolektivna pogodba. Med delodajalcem in sindikatom podpisnikom, s katerim delodajalec ni sklenil aneksa o spremembi kolektivne pogodbe, pa velja še vedno nespremenjena kolektivna pogodba vse do prenehanja njene veljavnosti (odpovedi, izteka določenega časa ali sporazuma o prenehanju).
umik predloga za izvršbo - povrnitev stroškov - analogna uporaba zakona - stroški ugovora
Glede na podan umik predloga je pravilno uporabiti smiselno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko specifične procesne situacije umika s stroškovnega vidika ZIZ ne ureja. Upnik bi bil dolžan povrniti dolžniku nastale stroške ugovora le, če bi bil umik zaradi prenehanja terjatve podan z nesprejemljivim odlašanjem, kar v obravnavani zadevi ni primer.
odpravnina – regres za letni dopust – zamudna sodba
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ 270, 270/3, 270/4.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazal, da bo njegova terjatev onemogočena ali precej otežena, saj v tožbi ni niti zatrjeval aktivnega ravnanja dolžnika (odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem), zaradi katerega bi obstajala nevarnost, da bo terjatev tožnika do tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena. Navedel je le, da je delodajalec nesolventen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tretja alinea prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca je neobveščanje delodajalca o razlogih o razlogih odsotnosti, kljub temu da bi delavec obveščanje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neopravičena. Dejstvo opravičene oziroma neopravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alineo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornem času ni v celoti opravil naloženega dela odčitavnaja števcev skladno z navodili tožene stranke, prav tako je spornega dne predčasno zapustil delovno mesto in ni sporočil razloga svoje odsotnosti. S takšnim svojim ravnanjem je kršil svoje delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDR člen 114, 114/1, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 193, 398, 398/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec – pridobitev pravice do starostne pokojnine – izračun minimalnih upokojitvenih pogojev
Pogodba o zaposlitvi, ki je sicer res potekla, ko se je iztekel prvi mandat direktorja, se je še naprej izvrševala tudi v času po ponovnem imenovanju tožene stranke na funkcijo direktorja. Če se pogodba ne bi izvrševala oziroma če po ponovnem imenovanju direktorja ne bi bilo nobene pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in direktorjem (ne ustne ne pisne), tožeča stranka direktorju, ki je funkcijo zakonito opravljal na podlagi imenovanja s strani pristojnega organa, po odpoklicu oziroma predčasni razrešitvi s funkcije direktorja sploh ne bi mogla odpovedati. Zato je v vsakem primeru, kljub poteku prve pogodbe o zaposlitvi in kljub dejstvu, da konsenza med direktorjem in nadzornim svetom glede višine plače ni bilo, zaradi česar ni prišlo do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi vse do odpoklica direktorja, mogoče ugotoviti le, da je bila veljavnost prve pogodbe podaljšana vsaj s konkludentnimi dejanji. Toženec je bil na funkcijo direktorja ponovno imenovan s strani pristojnega organa, svojo funkcijo zakonitega zastopnika tožeče stranke je tudi dejansko opravljal, še naprej je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, kar že samo po sebi pomeni, da je bila veljavnost prve pogodbe o zaposlitvi dejansko molče podaljšana in da se je kot taka izvrševala, vključno z izplačili plače. Glede na navedeno je bil toženec v spornem obdobju upravičen do plače, dogovorjene s pogodbo ne pa do znižane plače. Zato je zahteva delodajalca po vračilu domnevno preveč izplačane plače, neutemeljena.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti – rok za podajo odpovedi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožena stranka je za očitano kršitev tožnika izvedela več kot 30 dni pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, po poteku prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je sorazmerno hitro našel novo zaposlitev, prav tako se zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnikovi prihodki niso toliko zmanjšali, da bi to utemeljevalo odškodnino v višini 10 plač, ki jo je sodišče prve stopnje vezalo tudi na tožnikovo dolžnost vzdrževanja štiričlanske družine. Kot primerno odškodnino je mogoče upoštevati znesek 7 plač tožnika, kar je tudi sicer primeren znesek glede na delovno dobo tožnika pri toženi stranki (21 let).