Predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sicer res tista podlaga, iz katere prvostopenjsko sodišče izhaja pri oceni utemeljenosti takšnega predloga, vendar pa mora kljub temu ugotoviti vsa odločilna dejstva oziroma okoliščine za odločitev o takšnem predlogu in jih tudi celovito presoditi, še posebej takrat, ko takšnega storilca ni že samo obravnavalo v rednem sodnem postopku ali v postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo.
vročitev pravni osebi po ZFPPIPP – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – subjekt vpisa na naslovu ni znan – nedovoljena pritožba
Subjekt vpisa ne more šele v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga uspešno uveljavljati razlogov, ki bi jih moral navajati že v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa, glede katerega je v ZFPPIPP predvidena posebna faza postopka, ker bi se s tem obšle določbe 435. čl. ZFPPIPP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSK0005393
ZFPPIPP člen 132, 298, 304, 308.
prekinitev postopka – ustavitev postopka – stečajni postopek nad dolžnikom
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v 132. čl. ureja vpliv začetka stečajnega postopka na postopke izvršbe ali zavarovanja, ki so v teku, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen postopek zavarovanja. Zato se vprašanje, ali je upnik na podlagi vpisa zastavne pravice v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah, pridobil ločitveno pravico, ne bo presojalo v predmetnem postopku zavarovanja, ampak v stečajnem postopku na podlagi ustrezne upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
ZPIZ-1 člen 60, 143, 144, 454. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1 c.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je zaradi motenj, zmanjšanja ali izgube funkcije hrbtenice s popolno izgubo funkcije enega segmenta lumbalne regije podana 30% telesna okvara, povečana za 10 % pri popolni izgubi funkcije vsakega naslednjega dinamičnega vertebralnega segmenta lumbalnega dela hrbtenice, skupaj torej 40 % telesna okvara. Ker je vzrok takšne telesne okvare bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine, saj bi morala biti za priznanje pravice podana vsaj 50 % telesna okvara.
ZJU člen 74. ZDR člen 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – litispendenca – bistvena kršitev določb postopka – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – odsotni z dela zaradi bolezni – bolniški stalež
Javni uslužbenec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi člena 74 ZJU nima posebnega varstva iz člena 116/3 ZDR glede prenehanje delovnega razmerja za čas bolniškega staleža.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/1, 345/1-1, 345/2.
prodaja premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico – soglasje ločitvenega upnika – mnenje ločitvenega upnika – izklicna cena
Ker v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
ZIZ člen 55, 55/1-3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UEIN) člen 3, 6, 10, 10/2, 10/3, 17, 17-a.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov
Učinek potrdila o EIN je v tem, da potrjuje izvršljivost domačega izvršilnega naslova, pri čemer je sodišče v državi izvršbe na potrdilo o EIN vezano in ga ne more znova preverjati. Vendar pa to vsekakor ne pomeni, da sta v državi izvora glede iste sodne odločbe lahko izdani dve (po vsebini različni) potrdili o EIN (ob uporabi standardnega obrazca iz priloge I k UEIN).
OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
V regresni pravdi zavarovalnice zoper njenega zavarovanca za povračilo škode, ki ji je nastala zaradi izplačila odškodnine oškodovancu, zavarovanec nima ugovorov, ki se nanašajo na utemeljenost izplačila odškodnine po sodbi, ki je bila izdana v postopku, v katerem je sodeloval kot stranski intervenient na strani zavarovalnice.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje vseh življenjskih potreb – samostojno hranjenje
Tožnik, ki lahko mehko hrano poje sam z žlico, čeprav si hrane ne upa rezati in mu jo zreže kdo drug, se samostojno hrani, zato nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
ZFPPIPP člen 302, 308. ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20a. ZN člen 4.
sklep o preizkusu terjatev – prerekana terjatev in izločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova – napotitev na pravdo – neposredno izvršljiv notarski zapis
Tisti, ki je prerekal terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Navedeno velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.Tako velja tudi glede prerekane ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih – opozorilo – vročitev opozorila – postopek pred odpovedjo s strani delodajalca – vročitev odpovedi
Delodajalec mora delavcu vročiti vabilo na zagovor v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi. Vročanje se opravi po pravilih pravdnega postopka.
ZDR člen 96, 102, 184. OZ člen 131. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršenje pravic iz delovnega razmerja – protipravnost – prednostna pravica do zaposlitve - večje število delavcev – pravdni stroški
Tožniku je bila kot presežnemu delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zoper katero ni ugovarjal in vložil pravnega sredstva in je odločitev postala pravnomočna. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnosti v zvezi s podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja neutemeljen.
Določilo 102. člena ZDR se nanaša le na primer odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – prenehanje obveznosti – izpolnitveno ravnanje
Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (prim. 282. člen OZ). Dolžnik bi sicer svojo preživninsko obveznost lahko izpolnil tudi na drugačen način, kot je določeno v izvršilnem naslovu, v kolikor bi upnica s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila z jasno izraženo voljo (283. člen OZ).
ZDR člen 6, 81, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286.b, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – diskriminacija – dopustnost odpovedi – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik je trdil, da mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz diskriminatornih razlogov na toženi strani. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila posledica šikane, pri čemer za takšen svoj zaključek ni navedlo razlogov, zato se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076417
ZICPES člen 71, 71/1, 71/6, 74, 74/1, 74/2, 75, 76. ZIL člen 47, 47/1, 50. ZMZPP člen 93, 93/3, 93/4. ZPP člen 270, 343. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 člen 2, 2/1, 13. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20.12. 1993 o znamki Skupnosti člen 9.
Blago, ki nosi znamko tretjega, ki k temu ni dal soglasja in je po kvaliteti in obliki blaga/embalaže identično, predstavlja ponaredek v smislu točke (a) 1. odstavka 2. člena Uredbe št. 1383/2003. Ker z uporabo enake znamke na enakem blagu v gospodarskem prometu (v konkretnem primeru pri uvozu blaga) njen imetnik ni soglašal, je podana kršitev zavarovane znamke tako po točki (a) 1. odstavka 47. člena ZIL-1 kot tudi po točki (a) 1. odstavka 9. člena Uredbe št. 40/94 s spremembami.
Med pravicami, ki jih znamka zagotavlja, je tudi pravica prepovedi uvoza blaga, ki nosi določeno znamko na teritorij, na katerem pravica obstaja brez soglasja njenega imetnika. Vzporedni uvoz blaga brez (izrecnega) soglasja imetnika znamke, je kršitev pravic iz znamke.
Dokazno breme, da je tožena stranka imela soglasje tožeče stranke, da zadržano/sporno blago uvozi na notranji trg Skupnosti pod znamko/znamkami „HEAD & SHOULDERS“, je bilo na toženi stranki, saj gre za dejstvo, ki ga je zatrjevala tožena stranka in gre v njen prid.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen, če je bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti oziroma ne morejo biti predmet izvršbe.
odškodninska odgovornost – poškodba pri športu – krivdna odgovornost – protipravnost – pravila športa
Sestavni del igre so tudi kršitve pravil, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. Vsaka kršitev športnih pravil, tudi če bi bila opredeljena kot prekršek, zato še ne pomeni protipravnega ravnanja.