Tožnik je dokazal, da je del prejetega bančnega posojila izročil v gotovini tožencu. Tega zneska mu toženec kljub obljubi ni vrnil, zato je tožnikov tožbeni zahtevek v višini izročenega zneska utemeljen.
ZViš člen 63. Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu člen 1. ZDR člen 143.
plačilo za delo – nadure – nadurno delo – pedagoška obveznost- visokošolski učitelj – neposredna pedagoška obveznost – nadurno delo – plačilo razlike v plači – delovna in pedagoška obveznost
ZVis določa neposredno pedagoško obveznost, pri čemer se le-ta lahko poveča. Ta dodatna pedagoška obveznost pa se obračuna enako, kot neposredna pedagoška obveznost in prekoračitev neposredne pedagoške obveznosti ne pomeni nadurnega dela.
Po stališču VS RS se nadure priznavajo glede na prekoračitev rednega delovnega časa (40 ur tedensko) in ne na podlagi prekoračitve pedagoške obveznosti v okviru siceršnje tedenske delovne obveznosti, razen kolikor pooblaščeno vodstvo tožene stranke hkrati ne ugotovi, da pomenijo dodatne pedagoške obveznosti tudi delo preko polnega delovnega časa (40 ur tedensko) oziroma kolikor je tako delo izrecno odrejeno.
stroški izvršilnega postopka – pravočasnost stroškovnega zahtevka – rok za priglasitev stroškov – ustavitev postopka – umik predloga za izvršbo
Najkasneje v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka, v katerem je sodišče kot podlago za odločitev štelo umik predloga za izvršbo, bi morala upnica uveljavljati, da ima do dolžnice še stroškovno zahtevo, in opozoriti, da ji izvršitelj še ni posredoval obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja.
Položaj, ko je na menici ista oseba označena kot trasat in trasant, se razlikuje od položaja, ko trasat sploh ni naveden (za ta primer je ustaljena sodna praksa, da je takšna menica nična). Položaj, ko je ista oseba označena kot trasat in trasant pa ustreza pojmu lastne trasirane menice ter je veljavna.
ZJU člen 24, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3. URS člen 22.
premestitev – policist – zakonit razlog - obrazložitev
Zaradi delovnih potreb se po 3. točki 1. odst. 149. čl. ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oz. strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oz. smotrnejše delo organa. Po določbah ZJU ima tako predstojnik organa pravico, da delavce glede na potrebe organa premešča z enega na drugo delovno mesto, vendar mora v izpodbijanem sklepu jasno obrazložiti vse razloge za premestitev tožnika (policista) na drugo delovno mesto. Samo navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila premestitev zaradi delovnih potreb izvedena v skladu s 3. tč. 1. odst. 149. čl. ZJU, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za ugotovitev, da je podan zakoniti razlog premestitve, ker je le prepis zakonske določbe, ne pa navajanje konkretnih razlogov, zakaj in na kakšen način je predstojnik prišel do ocene, da bi s premestitvijo tožnika lahko bilo zagotovljeno učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa.
Določba 149. čl. ZJU ni namenjena sankcioniranju delavca oz. premestitvi zaposlenega zaradi subjektivnih razlogov oz. okoliščin, ki so na strani delavca (ker nadrejenim ni simpatičen, ker ne dela dobro, ker morda krši delovne obveznosti ali ne dosega predvidenih delovnih rezultatov), saj so sankcioniranju delavcev zaradi takšnih ali drugačnih subjektivnih razlogov namenjeni drugi delovnopravni instituti. Namen določbe 149. čl. ZJU je lažja organizacija dela znotraj delodajalca, vendar pa je premestitev dovoljena in zakonita zgolj v primerih, ko so za ta ukrep podane realne in objektivno izkazane delovne potrebe delodajalca.
napotitev na pravdo – lastništvo vozila – vpis lastništva v matični register vozil
Vpis določene osebe kot lastnika v matični register vozil in listin je indic, ki kaže na to, da je v matični register vozil in listin vpisana oseba lastnik vozila.
motenje posesti – soposest nepremičnin – napačna uporaba materialnega prava
Tožnica je zatrjevala, da je bila s prvim tožencem soposestnica nepremičnin in da je bila v dotedanjem načinu izvrševanja soposesti motena. Ker je sodišče pri presoji o obstoju zatrjevanega motenja izhajalo iz lastnosti izključne posesti in ne soposesti, je zmotno uporabilo materialno pravo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0074499
ZIZ člen 83, 257, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2), 260, 260/2. ZPP člen 145, 324, 324/2.
predhodna odredba - zakonitost odločbe - pogoji za rubež premičnin - sprememba stalnega prebivališča - kraj rubeža - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice - menica brez protesta
Dolžnik lahko v primeru domnevane nevarnosti izpodbija le obstoj pogojev, na katerih temelji domneva (npr. da menica ne obstaja oziroma da ne izpolnjuje pogojev za menico), domneva pa sama ni izpodbojna. Pritožbene trditve v smeri, da nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zoper toženca onemogočena ali precej otežena, ne obstoji, so zato nerelevantne.
Zakonitosti odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, v postopku zavarovanja ni mogoče preizkušati in so zato tovrstni pritožbeni ugovori neupoštevni.
Sodišče je spremembo stalnega prebivališča dolžno upoštevati pri označbi drugotožene stranke, ne pa tudi pri naslovu, na katerem je odrejen rubež njenih premičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068805
ZPP člen 154, 154/1, 157, 454. ZD člen 142, 142/3. SPZ člen 72, 72/2.
stroški upravljanja – solidarna odgovornost dedičev – skupnost dedičev – delitev dediščine – sklep o dedovanju – vknjižba dedičev
Za plačilo stroškov za stanovanje, katerega lastnica je bila pokojna, nastalih v obdobju po njeni smrti in pred delitvijo zapuščine, odgovarjajo dediči solidarno, ker so v tem obdobju še vedno skupni lastniki stanovanja.
Do pretvorbe skupne lastnine v solastnino je prišlo šele z delitvijo zapuščine, to pa se je v obravnavanem primeru zgodilo s tem, ko je sodišče tožence razglasilo za dediče po deležih in so bili ti vpisani v zemljiško knjigo, s čimer se šteje, da so dediči pristali na tako določen solastniški delež ter je bil torej dosežen konsenz o delitvi zapuščine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odpovedi
Tožnik (delavec) je toženi stranki podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR). Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bistveno, ali je tožnik pogodbo o zaposlitvi odpovedal iz utemeljenega razloga in v skladu z zakonom (po postopku, kot je določen v prvem odstavku 112. člena ZDR) in znotraj rokov po drugem odstavku 110. člena ZDR).
Navedba in obrazložitev okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost. Okoliščine in interese namreč stranka lahko navaja ter dokazuje v sodnem postopku.
neupravičen izostanek z dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – krivda - prištevnost
V tem sporu niso podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. in 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepno ali iz hude malomarnosti krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, oziroma če najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o svoji odsotnosti pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Tožena stranka je postopek v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izvedla v skladu z zakonskimi določbami, prav tako so ravnanja in kršitve tožnice, ki so predmet izredne odpovedi, nedopustna, vendar zaradi tožničine zmanjšane prištevnosti ni dokazana njena krivda (naklep oziroma huda malomarnost) za kršitve pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, kar pomeni, da ni dokazan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja ter da je storila hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, da tožene stranke ni obvestila o spremembi kraja bivanja, s čimer je delodajalcu povzročila materialno škodo. Toženi stranki, ki skladno z določbo 2. odstavka 82. člena ZDR nosi dokazno breme in je dolžna dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, ni uspelo dokazati, da je tožnica storila v izredni odpovedi očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja goljufije, navedene v izredni odpovedi, oz. hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (storjene naklepno ali iz hude malomarnosti) oziroma, da se dnevno ni vozila na delo iz A., ampak iz B. (kjer ima stalno prebivališče), ter da so ji bile zato neupravičeno izplačani previsoki potni stroški. Zato je izpodbijana izredna odpoved podana iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR nezakonita.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – uporaba sile – vznemirjanje lastninske pravice
Ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo je mogoče izdati le izjemoma, zaradi preprečitve grozečega nasilja ali nenadomestljive škode.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina
Ob upoštevanju okoliščin primera, ki vplivajo na odmero odškodnine iz 118. člena ZDR in sicer, da se je tožnica skoraj takoj zaposlila pri drugem delodajalcu za določen čas (pri toženi stranki je bila zaposlena za nedoločen čas), kjer pa prejema nižjo plačo, delovno dobo tožnice pri toženi stranki, starost in izobrazbo tožnice, je tožnica upravičena do prisoje odškodnine v višini devetih minimalnih plač.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela zaradi bolezni – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – navodila zdravnika
Iz določbe 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (po kateri je za odhod iz kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika) ne izhaja zaključek, da je o navodilih glede ravnanja v času zadržanosti od dela pristojen odločati izključno osebni zdravnik. Nasprotno, v drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je izrecno določeno, da morajo zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.
Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev pristojnega zdravnika.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - arbitražni dogovor - sodno varstvo
V pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je bil dogovorjen obvezen postopek za mirno rešitev spora (arbitražni postopek). V času sklenitve in uveljavitve pogodbe o zaposlitvi je, enako kot v času, iz katerega izvira vtoževana terjatev iz naslova razlike stroškov prevoza na delo in z dela, veljal nespremenjeni drugi odstavek 205. člena ZDR, ki je dopuščal možnost sklenitve arbitražnega dogovora v pogodbi o zaposlitvi. Takšen način reševanja sporov je bil predpisan tudi v podjetniški kolektivni pogodbi. Zato bi morala tožena stranka v zvezi z uveljavljanjem terjatev iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela najprej sprožiti arbitražni postopek pri toženi stranki. Ker je sodno varstvo uveljavljala neposredno, je bilo treba njeno tožbo kot nedopustno (v tem delu) zavreči.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Tožeča stranka je s kovinskim drogom skušala namestiti voziček, ki se je iztiril zaradi deformacije tračnic. Kovinski drog je „zagrabilo“ med koleščke vozička in tračnice, ob premiku vozička pa je drog tožečo stranko udaril v glavo, da je obležala. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka opustila izvedbo ukrepov za varno delo, zato je tožeči stranki krivdno odškodninsko odgovorna za nastalo nezgodo. Tožena stranka ni izvedla potrebnega vzdrževanja tračnic, poleg tega ni poskrbela za popravilo podesta in zamenjavo reflektorja. K nesreči pri delu je namreč pripomoglo tudi, da reflektor ni deloval in je bilo delovno mesto tožeče stranke slabo osvetljeno. Tožena stranka je bila tudi seznanjena z deformacijo tračnic na splošno in s povečanim številom iztirjanj na dan nesreče pri delu, pa ni izvedla ukrepov, ki bi nadaljnja iztirjanja preprečili.