ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/1, 345/1-1, 345/2.
prodaja premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico – soglasje ločitvenega upnika – mnenje ločitvenega upnika – izklicna cena
Ker v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen, če je bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti oziroma ne morejo biti predmet izvršbe.
ZDR člen 6, 81, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286.b, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – diskriminacija – dopustnost odpovedi – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik je trdil, da mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz diskriminatornih razlogov na toženi strani. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila posledica šikane, pri čemer za takšen svoj zaključek ni navedlo razlogov, zato se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti.
odškodninska odgovornost – poškodba pri športu – krivdna odgovornost – protipravnost – pravila športa
Sestavni del igre so tudi kršitve pravil, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. Vsaka kršitev športnih pravil, tudi če bi bila opredeljena kot prekršek, zato še ne pomeni protipravnega ravnanja.
OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
ZPP člen 105a, 141, 142, 277, 318. OZ člen 190, 193. ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o štipendiranju člen 41, 44.
vrnitev štipendije – zamudna sodba – sodne takse za pritožbo
Ker je bila tožba toženki pravilno fiktivno vročena, pa nanjo v roku 30 dni ni odgovorila, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženka dolžna tožnici vrniti neupravičeno prejete republiške štipendije.
Izjema od splošnega pravila o neizpodbojnosti izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem je določena le za primere, kadar je terjatev stečajnega dolžnika vzpostavljena (le) z namenom, da bi z njenim pobotanjem prišlo do poplačila prej nastale terjatve upnika stečajnega dolžnika (pobot namesto plačila v denarju). Ključen je torej namen strank, da s pobotom prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, pri čemer se dogovor o pobotu in posledično sklenitev posla, na podlagi katerega stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, sklepa za pobotanje že nastale terjatve upnika nasproti stečajnemu dolžniku.
V kolikor pa zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje.
ZPIZ-1 člen 275. ZUP člen 280, 280/1, 280/3. ZDSS-1 člen 63, 76. OZ člen 191.
vrnitev preplačila
Tožniku je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo toženca ustavljeno izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker je nadomestilo kljub temu prejemal, ga je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/2, 345/2-1.
prodaja premoženja – ločitvena pravica – procesna predpostavka za odločanje o prodaji – obrazloženo mnenje ločitvenega upnika – vezanost sodišča na mnenje – izklicna cena
Glede na to, da v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076417
ZICPES člen 71, 71/1, 71/6, 74, 74/1, 74/2, 75, 76. ZIL člen 47, 47/1, 50. ZMZPP člen 93, 93/3, 93/4. ZPP člen 270, 343. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 člen 2, 2/1, 13. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20.12. 1993 o znamki Skupnosti člen 9.
Blago, ki nosi znamko tretjega, ki k temu ni dal soglasja in je po kvaliteti in obliki blaga/embalaže identično, predstavlja ponaredek v smislu točke (a) 1. odstavka 2. člena Uredbe št. 1383/2003. Ker z uporabo enake znamke na enakem blagu v gospodarskem prometu (v konkretnem primeru pri uvozu blaga) njen imetnik ni soglašal, je podana kršitev zavarovane znamke tako po točki (a) 1. odstavka 47. člena ZIL-1 kot tudi po točki (a) 1. odstavka 9. člena Uredbe št. 40/94 s spremembami.
Med pravicami, ki jih znamka zagotavlja, je tudi pravica prepovedi uvoza blaga, ki nosi določeno znamko na teritorij, na katerem pravica obstaja brez soglasja njenega imetnika. Vzporedni uvoz blaga brez (izrecnega) soglasja imetnika znamke, je kršitev pravic iz znamke.
Dokazno breme, da je tožena stranka imela soglasje tožeče stranke, da zadržano/sporno blago uvozi na notranji trg Skupnosti pod znamko/znamkami „HEAD & SHOULDERS“, je bilo na toženi stranki, saj gre za dejstvo, ki ga je zatrjevala tožena stranka in gre v njen prid.
ZPIZ-1 člen 60, 143, 144, 454. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1 c.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je zaradi motenj, zmanjšanja ali izgube funkcije hrbtenice s popolno izgubo funkcije enega segmenta lumbalne regije podana 30% telesna okvara, povečana za 10 % pri popolni izgubi funkcije vsakega naslednjega dinamičnega vertebralnega segmenta lumbalnega dela hrbtenice, skupaj torej 40 % telesna okvara. Ker je vzrok takšne telesne okvare bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine, saj bi morala biti za priznanje pravice podana vsaj 50 % telesna okvara.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066609
ZP-1 člen 2, 2/2, 98, 98/3. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-d. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4, 46/5-5.
razglasitev odločitve – prepis izreka sodbe brez obrazložitve – napoved pritožbe – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti
Z ZP-1C je bil uveljavljen institut napovedi pritožbe, ki sodiščem omogoča, da svoje odločitve v skladu z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka najprej naznanijo v poenostavljeni obliki.
Po uveljavitvi nove prometne zakonodaje se je voznik motornega vozila, ki je prekoračil s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 km/h, v skladu s 4. točko 5. odstavka 46. člena ZPrCP, sicer najprej kaznoval enako, z globo najmanj 1.000,00 eurov, izreklo pa se mu je tudi devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Po uveljavitvi ZPrCP-1A pa se v skladu s 5. točko 5. odstavka 46. člena ZPrCP kaznuje le z globo 1.000,00 eurov, izreče pa se mu tudi devet kazenskih točk.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine – zamuda zavarovalnice – pravdni stroški – brezplačna pravna pomoč
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja. Za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti se denarna odškodnina prisoja le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
Zavarovalnica ne more biti v zamudi z izplačilom terjatve še predno je sploh izvedela za sam škodni dogodek in nastalo škodo. Glede na navedeno je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom šele po poteku petnajstdnevnega roka za izpolnitev, ki ji ga je določil tožnik, od prejema odškodninskega zahtevka dalje.
Zahteva pooblaščenke tožnika, da je tožnik upravičen do povračila stroškov izvedenin ter sodne takse, ne glede na dejstvo, da mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za stroške izvedencev in sodnih taks, je utemeljena.
najemna pogodba – kavza najemne pogodbe – ničnost ustnih dogovor o odpustu dolga – dogovori v nasprotju z moralo – dogovor med ožje povezanima osebama – načelo vestnosti in poštenja – zastaralni rok
Takšen ustni dogovor o znižanju najemnine, ki ga zastopnik tožeče stranke kot oče sklene brez materialno pravne osnove v korist svojega sina – zastopnika tožeče stranke in s tem očitno ravna v škodo družbe, katere interese bi moral zastopati, pomeni neutemeljeno okoriščanje tožene stranke na račun tožeče stranke in nedvomno nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in moralnim vrednotam družbe kot celote ter je posledično ničen.
Z najemno pogodbo se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino. Gre za dvostransko vzajemno pogodbo, ki je nujno odplačne narave. Odpust plačevanja najemnine tako pomeni kršitev kavze najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
povečanje solastninskega deleža – soglasje solastnikov – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – originarna pridobitev lastninske pravice
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine samo po sebi ne predstavlja spremembe identitete nepremičnine.
Soglasje prvega toženca in njegove pokojne žene za vlaganje ne predstavlja soglasja za spremembo deležev, ki bi nudile podlago za spremembo, z darilno pogodbo določenih solastnih deležev.
zavrženje tožbe – razlog za zavrženje – pravni interes – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – stroški postopka – načelo uspeha
Zavrženje tožbe za tožečo stranko pomeni neuspeh, ne glede na razlog za zavrženje. Četudi je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.