redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZKP člen 83. URS člen 22. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonito pridobljeni dokazi – uporaba nezakonito pridobljenih dokazov v individualnem delovnem sporu – izločitev dokazov – pravica do enakega varstva pravic – načelo proste presoje dokazov – obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
ZDSS-1 in ZPP, ki se subsidiarno uporablja v delovnih sporih, ne poznata instituta izločitve dokazov iz spisa, kot ga ureja ZKP v 83. členu. Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZDSS-1 in ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Ta prepoved je namenjena zagotavljanju pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku (delovnem sporu) pa si nasproti stojita dve s procesnega vidika enakovredni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke - v njeno ustavno pravico do dokaza kot dela pravice do izjave v postopku.
V sodni praksi VS RS je bilo zavzeto stališče, da uporaba dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic (pravice do zasebnosti), v pravdnem postopku (ali individualnem delovnem sporu) ni nujno nezakonita. Izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, v pravdnem postopku je lahko dopustna, če za to obstajajo utemeljene okoliščine.
Dejstvo, da tožena stranka v obrazložitvi odpovedi ni navedla, znaki katerega kaznivega dejanja so podani pri ravnanju, ki se očita tožeči stranki, ne vpliva na zakonitost presojane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po določilu 111/1-1 ZDR. Delodajalec je namreč v odpovedi dolžan opredeliti očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, tako da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev, ni pa dolžan kršitve pravno kvalificirati oz. navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani. Četudi kršitev pravno okvalificira, sodišče na njegovo kazenskopravno kvalifikacijo ni vezano. Vezano je le na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odpovedi
Tožnik (delavec) je toženi stranki podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR). Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bistveno, ali je tožnik pogodbo o zaposlitvi odpovedal iz utemeljenega razloga in v skladu z zakonom (po postopku, kot je določen v prvem odstavku 112. člena ZDR) in znotraj rokov po drugem odstavku 110. člena ZDR).
Navedba in obrazložitev okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost. Okoliščine in interese namreč stranka lahko navaja ter dokazuje v sodnem postopku.
stroški izvršilnega postopka – pravočasna zahteva za povrnitev stroškov – stroški izvršitelja
Upnik je zahteval povrnitev stroškov izvršitelja v enem primeru 1 leto in 2 meseca od takrat, ko so mu bili znani, v drugem primeru pa po preteku 5 mesecev. Takšen čas pa ne ustreza pravnemu standardu, določenem v sedmem odstavku 38. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik je s svojim neupravičenim izostankom kršil pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pooblaščenec – odvetnik – zastopanje – delovni spor – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranke v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (3. odst. 87. čl. ZPP).
Tožena stranka je tožnika v postopku izbire kandidata za opravljanje dela hišnika vzdrževalca kot iskalca zaposlitve zaradi osebnih okoliščin (vložene tožbe) postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom, zato je tožniku odškodninsko odgovorna po splošnih pravilih civilnega prava (peti odstavek 6. člena ZDR).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela – kršitev navodil zdravnika – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da bi se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadržalo do pravnomočne odločitve, saj terjatev ni verjetno izkazana. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila na primer podana iz očitno neutemeljenega razloga ali bi bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – uporaba kriterijev
Tožena stranka je v postopku določanja presežnih delavcev pripravila seznam presežnih delavcev, tako da je v isto kategorijo uvrstila le delavce, ki so delali na določenem delovnem mestu in nato delavce točkovala po kriterijih, določenih v Programu, pri tem pa ni spoštovala določbe 3. točke Programa razreševanja presežnih delavcev in 85. člena podjetniške kolektivne pogodbe, da se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo v posamezni obračunski oziroma organizacijski enoti na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. Tožnik je bil zato neutemeljeno opredeljen kot presežni delavec, zaposlitev pa sta obdržala primerljiva delavca, ki sta zbrala manjše število točk kot tožnik, zaradi česar je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – izjava o pripoznavi
Pripoznanje terjatve je po svojem bistvu „zgolj“ dolžnikova izjava upniku, da njegov dolg obstoji. Izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga, se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi okoliščine izjave, v smislu ali se v njihovem kontekstu izjava pokaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu
Ukinitev tožničinega delovnega mesta zaradi reorganizacije tožene stranke predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v skladu z določilom 88. člena ZDR. Ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe je stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče tudi ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije. Glede na navedeno okoliščine v zvezi z poslovnimi rezultatati tožene stranke niso pravnoodločilne.
Trpinčenje na delovnem mestu je v skladu s 4. odstavkom 6.a člena ZDR izrecno prepovedano in opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Izjave “kaj bi pa spet rada” in “počasi, umiri se” ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu v smislu 6. a člena ZDR. Prav tako tožničina izpoved o ravnanju direktorja tožene stranke in sodelavcev ne dokazuje ponavljajočega, sistematičnega, graje vrednega in žaljivega ravnanja s strani delavcev tožene stranke ali poslovodij. Glede na navedeno tožničin tzahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
regresni zahtevek zavoda – nezgoda pri delu – delo z viličarjem - odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost
Za odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec zadostuje, da je škoda nastopila v posledici naklepa ali velike malomarnosti pri njej zaposlenega delavca, za odgovornost delavca pa je potrebno, da je škoda nastala zaradi storjenega kaznivega dejanja.
Določba 272. člena ZPIZ-1 ureja situacijo, kadar delodajalec napram zavodu odgovarja zaradi poškodbe delavca pri delu, določba 271. člena pa ureja objektivno odgovornost delodajalca za delavca, ki je pri delu ali v zvezi z njim poškodoval zavarovanca tožeče stranke.
Tožnica, ki ni zmožna za delo na delovnem mestu čistilka, na katerega je razporejena, zmožna pa je za drugo delo z omejitvami v polnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je neutemeljen, ker tožnica ni popolnoma nezmožna za pridobitno delo.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Ker pri tožnici ne gre za težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah ter operativnih posegih na hrbtenici, temveč za zelo lahek primer poškodbe hrbtenice, ni upravičena do zdraviliškega zdravljenja.
Tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja (plačila za delo, plačila stroškov v zvezi z delom, plačila sorazmernega dela regresa) v razmerju do tožnika ni izpolnila, zato je tožnik upravičen do plačila vtoževanih zneskov.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe – obstoj delovnega razmerja
Ko delovno razmerje preneha, mora delavec, ki zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje, uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.
odpravnina – izplačilo odpravnine – pogodba o zaposlitvi za določen čas – potek časa
Tožniku je pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR) in za takšne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi ZDR ne predvideva pravice do odpravnine. Delodajalec je dolžan delavcu izplačati odpravnino le, če mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in v primeru izredne odpovedi delavca ter redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, v primeru poslabšanja njegovih pravic ter izvedeni spremembi delodajalca v skladu s 3. odstavkom 73. člena ZDR. Ker dolžnosti izplačila odpravnine za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne določa niti ZDR niti Panožna kolektivna pogodba, ki je veljala v času prenehanja delovnega razmerja tožnika, ni upravičen do odpravnine.
ZZVZZ člen 23, 23//4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-2.
zdraviliško zdravljenje – pogoji za odobritev
Če ni dokazan vsaj eden izmed pogojev iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas, povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti, preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas, zmanjšanje pogostosti zadržanosti od dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici), zavarovanec ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.