spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez obravnave – razpis naroka za glavno obravnavo – odločitev na podlagi pisnih dokazov
Med strankama je sporen obstoj terjatve tožene stranke do tožeče, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo utemeljeno izdalo brez naroka, na podlagi pisnih dokazov. Nobena stranka izvedbe naroka namreč ni zahtevala, stranki pa sta v spis vložili le listinske dokaze, ostalih dokaznih predlogov niti nista podali.
Določba drugega odstavka 11. člena ZPP denarnega kaznovanja ne omejuje alternativno bodisi na stranko bodisi na osebo, ki nastopa na njeni strani, kar je mogoče sklepati že z jezikovno razlago te določbe, glede na to, kako opredeljuje, komu vse in v katerih primerih lahko sodišče izreče denarno kazen. Bistveni pogoj za izrek denarne kazni je obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme izvršilno sodišče tudi kaznovati – naj bo to stranka sama, njen zakoniti zastopnik ali oba hkrati. Določbe ZPP je treba v izvršilnem postopku uporabljati smiselno, v duhu določb ZIZ in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izvršilnega postopka, ki se po svoji naravi v marsičem, zlasti pa po poudarjenem načelu hitrosti razlikuje od pravdnega postopka.
Dolžnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks zlorablja svojo procesno pravico do taksne oprostitve do te mere, da nesorazmerno posega v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva in v samo bistvo učinkovitega izvršilnega postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
odmera nagrade izvedencu – opazovani stiki – zbiranje dodatnih informacij – nagrada za pisno izdelavo mnenja – izdelava zahtevnega mnenja
Opazovani stiki kot pregled so zajeti v nagradi po 50. členu Pravilnika, ki posebne postavke za ta del ne določa.
Zbiranje dodatnih informacij (pri centru za socialno delo in varni hiši) ne sodi v samostojno postavko po 49. členu Pravilnika in je zajeta v nagradi za pisno izdelavo mnenja (51. člen Pravilnika).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073889
ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 376/3, 371.
nezmožnost uporabe najetih prostorov - povzročitev škode - podlage za odgovornost - kršitev pogodbe - civilni delikt - povračilo škode - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Z nezakonito deložacijo oziroma izprtjem tožeče stranke iz najetih prostorov tako, da jih ni več mogla uporabljati, je le-tej nastala škoda zaporedno oziroma postopno s potekom časa.
Pri zahtevi za povrnitev (celotne) sukcesivno nastajajoče škode je treba upoštevati, da pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
Pogodbena kazen je v luči določb ZVPot v korist podjetja dovoljena le, če je v skladu z načelom enake vrednosti storitev, torej če je sorazmerna glede na pridobljeno korist oziroma če je s plačilom le-te pokrita protivrednost neplačanega predmeta prodajne pogodbe; v nasprotnem primeru je nična.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev vrednosti - skupni in posebni dolgovi zakoncev - dolgovi s.p. - dokazno breme
Za ugotovitev vrednosti vezilnega stroja je sodišče prve stopnje postavilo ustreznega izvedenca. Njegovemu mnenju je toženec sicer res nasprotoval, vendar pa ni niti predlagal njegovega zaslišanja niti ni predlagal postavitve drugega izvedenca, čeprav je bilo v tej smeri tako trditveno kot tudi dokazno breme na njegovi strani (212. člen ZPP).
pravica do izjave – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – vročitev zapisnika z naroka
Ker se toženec naroka ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, njegovo zaslišanje ni bilo mogoče. Glede na to, da je sam onemogočil izvedbo dokaza, o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
Toženec je imel možnost sodelovanja v postopku, vendar ni izkoristil te pravice. Če ni seznanjen z dogajanjem na naroku, je treba to pripisati izključno njemu samemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VSL0073883
ZPP člen 205. ZARSS člen 15, 15/2.
prekinitev postopka – predlog stranke
Če ni predloga strank, da naj se postopek zaradi poskusa alternativne rešitve spora prekine, sodišče postopka ne sme prekiniti. Soglasje h mediaciji, ki je bilo v obravnavanem primeru tudi sicer podano zgolj z namenom zavlačevanja postopka, ne zadošča.
Vzajemna oporoka oziroma dedna pogodba, zapisana v obliki notarskega zapisa v letu 1937, velja kot pisna oporoka pred pričami.
Po nekdaj veljavnih določbah ODZ pravilno sestavljena skupna oporoka lahko velja, če je sestavljena v skladu z določbami o obličnosti katere od tistih vrst oporok, ki jih ureja sedaj veljavno pravo.
postopek za delitev stvari v solastnini – razdelitev solastnih nepremičnin – sposobnost biti stranka – fizična oseba – stanje ob vložitvi predloga – smrt zemljiškoknjižnega lastnika pred vložitvijo predloga – zavrženje predloga – dediči
Zoper mrtvo osebo ni mogoče vložiti predloga. Ker je po zemljiškoknjižnih podatkih lastnik spornih nepremičnin še vedno pokojnik, bi morala predlagateljica predlagati uvedbo zapuščinskega postopka in vknjižbo na dediče. Šele ko bo vpisana solastnina na dediče, bo mogoče vložiti nov predlog za razdružitev solastnine nepremičnin.
ZNPosr člen 2, 2-3, 5, 5/2, 13, 25, 25/2. OZ člen 191.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne mora zahtevati vrnitev – plačilo, da bi plačnik izognil sili
Bistvo posredovanja v prometu z nepremičninami je vzpostavljanje stika med naročnikom in tretjo osebo, kar vključuje pogajanja ter priprave za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je točno določena nepremičnina, pri čemer mora biti pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami pisna.
Če je plačnik plačilo opravil, da bi se izognil sili (izgubi are), lahko zahteva vrnitev plačanega zneska .
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Če ima toženec ključe od vikenda na sporni nepremičnini, je vsekakor v položaju, ko neposredno posest lahko izvaja in ga je tako treba šteti za neposrednega posestnika.
Ker neposredna posest nepremičnine ne pomeni nujno tudi fizične oblasti, se lahko izročitev nepremičnine v neposredno posest izvede tudi na dolgo roko, npr. s predajo ključev.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje solastnika – javno dobro
Dobra vera priposestvovalca mora obstajati vso priposestvovalno dobo.
Res je sicer, da načeloma ni mogoče priposestvovanje idealnega dela nepremičnine, a to ne velja v primeru, ko je tisti, ki uveljavlja pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine, že solastnik preostalega idealnega dela iste nepremičnine. V takšnem primeru namreč priposestvovanje idealnega dela nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
odsotnost stranke z naroka – zaslišanje strank – predlog za preložitev naroka – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče mora dati stranki možnost sodelovanja v postopku, na stranki pa je, ali bo to možnost tudi izkoristila. Sodišče je imelo utemeljen razlog, da opravi narok v odsotnosti toženca in da zasliši samo tožnika, saj toženec preložitve naroka ni predlagal, niti v pritožbi ne zatrjuje, da tega zaradi nenadnega in nepredvidljivega dogodka ni mogel storiti.
Opustitev izvedbe dokaza v zvezi z odločilnim dejstvom z utemeljitvijo, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno in da izvedba dokaza ne bi vplivala na drugačno odločitev v zadevi, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZPP člen 124, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 47, 75, 87, 99.
vznemirjanje lastninske pravice – nepravilna izvedba dokaznega predloga – ogled na kraju samem – absolutna bistvena kršitev postopka – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožeča stranka smiselno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo dokazni predlog tožeče stranke za ogled na kraju samem.
Uspešno uveljavljanje procesnih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pogojeno s tem, da mora stranka, skladno z določili 1. odstavka 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070260
ZMZPP člen 49, 52, 52/1, 63, 63/2. ZArbit člen 5. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 16/1-4. ZPP člen 15, 76, 76/1, 78, 78/1, 80.
začasna odredba – bančna garancija – slovenska jurisdikcija – mednarodna arbitraža – izključna pristojnost za spore med stečajnim postopkom – zakoniti zastopnik - stranka postopka zavarovanja terjatev
Obveznosti dolžnikov se ne opirajo na isto pravno in dejansko podlago, saj vtoževane obveznosti prvega dolžnika (ne-unovčiti garancijo in jo vrniti upniku) lahko izvirajo le iz razmerja med upnikom in prvim dolžnikom, to je iz Gradbene pogodbe sklenjene med njima, kakršnakoli obveznost drugega dolžnika - banke do upnika v zvezi z bančno garancijo pa ima lahko temelj le v obligacijskem razmerju med upnikom in banko, na podlagi katerega je banka garancijo izdala.
Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.
Če listina izpolnjuje vse pogoje, da je menica, je izpolnjena formalna predpostavka izvršbe, ki (ob obstoju tudi drugih predpostavk) omogoča izdajo sklepa o izvršbi.
Ugotovitev, da upnik v predlogu ne zatrjuje, da bi menico predložil v plačilo dolžniku oziroma da to iz menice ne izhaja, ne pomeni pomanjkanja začetne materialne predpostavke, zaradi katere bi bila podana ovira za dovolitev izvršbe.
Če bi sodišče štelo, da formalna predpostavka ni izpolnjena, bi moralo s predlogom ravnati kot z nepopolno vlogo, in če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, predlog zavreči.