povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - nova škoda po izvensodni poravnavi
V obravnavanem primeru je bil tožbeni zahtevek za dodatno odškodnino vložen relativno kmalu po izvensodni poravnavi (poravnava 10.9.1990, tožba 30.6.1993). To dejstvo terja od sodišča posebno skrbnost pri presoji, ali ne gre morda za poslabšanje kot reden tek dogodkov oziroma kot redno in pričakovano obnašanje poškodovanega dela telesa zaradi prvotno nastale poškodbe, ali pa gre za nov in nepredviden zaplet, ki ga v času sklenitve poravnave ni bilo mogoče pričakovati in ki sam po sebi povzroča nove duševne bolečine ali pa duševne bolečine povzročijo nadaljnje posledice tega poslabšanja (mednje lahko sodijo tudi oškodovančeve duševne bolečine zaradi dokončnega spoznanja, da dosedanjega dela, za katero je bil usposobljen in mu je bilo v veselje, ne bo mogel več opravljati).
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (1945) člen 2, 2-a.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - gospodarsko sodelovanje z okupatorjem - uporaba določb Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast po odločbi Ustavnega sodišča RS
Očitek obsojencu, da je "za čase zasedbe imel zelo dobre odnose z Italijani ter z njimi trgoval in prevzel gradnjo bunkerjev", nima zakonskih znakov prestopka po a) točki 2. člena Zakona o kaznovanju zločinov zoper slovensko narodno čast.
ZDen člen 10, 10/2. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije člen 27, 27-2.
upravičenci do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Po 2. odst. 10. čl. ZDen ni pomembna višina v Avstriji dobljene odškodnine za v FLRJ podržavljeno premoženje. Bistvena je obveznost avstrijske države po 2. točki 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, saj 2. odst. 10. čl. ZDen izrecno določa, da niso upravičenci v smislu tega zakona tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20699
KZ člen 169, 169/3, 170, 170/1, 170/2, 171, 171/4.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - razžalitev - varstvo upravičenih koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi pri kaznivem dejanju obrekovanja po 2. in 1. odstavku 170. člena KZ sodišče ni vezano na tožilčevo pravno presojo dejanja. Če ne ugotovi objektivne neresničnosti trditve in subjektivne zavesti storilca, da je trditev neresnična, izreče oprostilno sodbo, če dejanje v zasebni tožbi tudi nima znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime.
Ali je obdolženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svoje trditve oz. ali jo je izrekel z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti, ker gre za vprašanje dokazne presoje sodišča.
začasna odredba - komasacija - verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode
Ker iz sporne odločbe izhaja, da so bile tožnici kot komasacijski udeleženki za vloženo zemljo v komasacijski sklad iz tega sklada dodeljena določena zemljišča in odškodnina za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč glede na določilo 2. odstavka 115. člena ZKZ, ni verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode.
Glede na povzete podatke revizijsko sodišče ugotavlja, da si niti tožnik niti toženci zaradi neocene vrednosti spora v tožbi oziroma nasprotni tožbi ter zaradi nereagiranja ali prepoznega reagiranja na pomanjkanje ocene vrednosti spora niso zagotovili pravice do revizije.
Tožnik, ki uveljavlja obogatitveni zahtevek po 210. členu ZOR, mora dokazati prikrajšanje na svoji strani in obogatitev na toženčevi strani ter konkretni obseg enega in drugega.
Tožnik, ki uveljavlja povračilni zahtevek po 133. členu ZZZDR, mora dokazati le, da je imel izdatke s preživljanjem osebe, ki je ni bil dolžan (v celoti) preživljati, in da so bili ti potrebni.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripoznava tožbenega zahtevka - povračilo pravdnih stroškov
Iz poteka postopka sledi, da tožena stranka ni dala povoda za vložitev tožbe v tožeči stranki sicer prisojenem delu, saj vse do prejema tožbe tožena stranka ni vedela niti ni mogla vedeti, da bo tožeča stranka izpodbijala določena pravna dejanja. O izpodbijanju v stečajnem postopku odloča glede na konkretne podane okoliščine (125. člen ZPPSL) stečajni upravitelj ob dovoljenju predsednika stečajnega senata. Tožena stranka pred vložitvijo tožbe ni bila pozvana k vračilu spornih finančnih sredstev v stečajno maso. Po prejemu tožbe pa je toženka na prvem naroku takoj v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek v obsegu, kot je bil kasneje tožeči stranki pravnomočno prisojen, v celoti pripoznala. S tem je ugodila obema pogojema iz 157. člena ZPP.
prodaja nepremičnine - obveznosti kupca - plačilo kupnine - pravilo sočasne izpolnitve - revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravilo o sočasni spolnitvi iz prvega odstavka 122. člena ZOR v dvostranskih pogodbah velja takrat, ko ni dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali ko z narave posla ne izvira kaj drugega. V tej pravdni zadevi sta obe sodišči poudarili, da je v kupni pogodbi z dne 18.8.1990 dogovorjeno, da se bo prepis opravil po plačilu celotne kupnine. Zato je toženčevo sklicevanje na pravilo o sočasni spolnitvi materialnopravno zmotno.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 160, 160/2-4. ZPP (1977) člen 212, 212-6. ZDR (1990) člen 36f, 36f/3.
razmerje med postopkom prisilne poravnave in izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka - izjeme od pravil o prekinitvi izvršilnega postopka - privilegirane terjatve delavcev - odpravnine
ZPPSL v 36. členu ureja razmerje med postopkom prisilne poravnave in izvršilnim postopkom. V prvem odstavku določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. Če je taka izvršba že v teku, se po pravilu iz drugega odstavka istega člena prekine. V tretjem in četrtem odstavku zakon določa izjeme, kdaj se pravili iz prvega in drugega odstavka ne uporabita. V četrtem odstavku določa izjemo za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL. To so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve, ki so naštete v štirih točkah navedene zakonske določbe. Privilegirane so zato, ker se ne izplačajo v skladu z osnovnim pravilom o sorazmernem poplačilu upnikov, ampak imajo prednost pred terjatvami ostalih upnikov, saj se izplačajo prednostno tako kot stroški stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Med temi privilegiranimi terjatvami so v 4. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL določene tudi odpravnine v višini in pod pogoji, kot gredo presežnim delavcem po ZDR.
služnostna pravica - izvrševanje stvarne služnosti - izvrševanje pravic v nasprotju z njihovim namenom - dopolnilna sodba - zahteva za dopolnitev sodbe - rok
Varstvo pred nedopustnim poseganjem daje služečemu zemljišču drugi odstavek 6. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), tožbeni zahtevek pa mora biti postavljen skladno s tem. To pomeni: prepoved izvrševanja služnostne pravice (tudi pravice stvarnega bremena in zastavne pravice) v nasprotju z njenim namenom. Način izvrševanja določa 50. člen ZTLR: najmanj obremenjujoč za služečo stvar.
pogodba o posredovanju - adhezijska pogodba - preklic naročila za posredovanje - plačilo dvojne provizije - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - causa
Pravilno je izhodišče, da je treba pri razlagi pogodbe najprej izhajati iz narave same pogodbe, to je njene kavze. Pravilna je argumentacija v obeh sodbah, da je bistvo pogodbe o posredovanju določeno v 816. členu ZOR, po katerem lahko naročitelj prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. Ta določba opredeli pravno podlago posredniške pogodbe. Določbe v pogodbi, ki posegajo vanjo (še posebej, če gre za adhezijsko pogodbo), pa zahtevajo strogo razlago.
ZOR člen 1089, 1090, 1091, 1092, 1093, 1094, 1095, 1096, 1097, 1098.
poravnava - pravna narava izvensodne poravnave - izvršilni naslov
Poravnava, ki je sklenjena brez posredovanja sodišča, je pogodba, s katero pogodbeni stranki na podlagi vzajemnega popuščanja uredita medsebojne pravice in obveznosti. Taka poravnava ne predstavlja izvršilnega naslova. V primeru, da pogodbena stranka s poravnavo prevzetih obveznosti ne izpolni, lahko druga stranka (tako kot pri vsaki pogodbi) zahteva sodno varstvo (izpolnitev dogovorjene obveznosti). Tožeča stranka s tožbo ne zahteva nič drugega kot le to, kar se ji je tožena stranka kot sopogodbenik zavezala izpolniti, pa ni izpolnila.
zunajzakonska skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti
Za obstoj izvenzakonske skupnosti ni odločilno dejstvo, kdaj kdo prijavi stalno prebivališče pri drugi osebi, ampak so odločilne predvsem druge okoliščine, ki dajejo skupnemu življenju moškega in ženske položaj zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev. Tako kot zakonska zveza namreč tudi izvenzakonska skupnost temelji na svobodni odločitvi živeti skupaj, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
Odsotnosti iz Slovenije (od aprila 1992 do izdaje odločbe) ni mogoče šteti niti za obisk niti za oviro (vojna), zaradi katere se tožnik ni mogel vrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05099
ZOR člen 51, 51/2, 51/3, 53, 53/2, 262, 262/1, 616, 616/2.ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2, 56, 56/2. ZPP (1977) člen 82, 358, 358/3, 367, 385, 385/3, 387, 400, 400/3, 446.
izdaja plačilnega naloga - revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pravni interes za revizijo - dolžnikove obveznosti - izpolnitev obveznosti - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - premoženjska razmerja med zakonci - upravljanje skupnega premoženja - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje
Adaptacija oziroma gradnja nove hiše predstavlja pridobivanje skupnega premoženja, zato v razmerju do tretjih oseb za obveznosti, nastale v zvezi s tem premoženjem, odgovarjata oba zakonca nerazdelno, kar jasno izhaja iz drugega odstavka 56. člena ZZZDR. Če je prvotoženec prekoračil dogovor z drugo toženko, ker se je zavezal k plačilu še 30.000 DEM, je to stvar njunega notranjega razmerja. Zato se v razmerju do tožnika toženca ne moreta uspešno sklicevati na drugi odstavek 52. člena ZZZDR.