ZPP (1977) člen 5, 7, 7/4, 304, 304/2, 354, 354/2-7, 394, 394/1.ZOR člen 178, 178/4, 200, 414, 414/1.
načelo kontradiktornosti - pridobitev listinskih dokazov po zaključku glavne obravnave - soglasje strank - odpoved pravici do obravnavanja dokazov - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - škoda nastala tretjim - škoda zaradi izgubljenega študijskega leta - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah
Če sodišče svojo odločitev opre na listinske dokaze, ki jih pridobi po koncu glavne obravnave, pravdni stranki pa se obravnavanju teh dokazov ne odpovejo, krši pravico stranke do kontradiktornega postopka in zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 354/II ZPP/77.
ZPPSL člen 10, 10/3, 10/4, 125, 125/1, 125/4, 129, 129/4, 131, 131/1.ZN člen 4.
ločitvena pravica - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj z ugovorom - subjektivni element izpodbojnosti - notarski zapis kot izvršilni naslov
Kot ločitvene pravice se ne pojavljajo samo zastavne pravice, ampak tudi pravice poplačila, retencijske pravice in tudi druge ločitvene pravice (četrti odstavek 10. člena in prvi odstavek 131. člena ZPPSL). Z notarskim zapisom, ki jo po 4. členu Zakona o notariatu pridobi upnik pravico do poplačila ali vsaj "drugo ločitveno pravico" po določbah člena 10/4 oz. 131/1 ZPPSL.
Pravno dejanje iz 125. člena ZPPSL lahko izpodbija stečajni dolžnik tudi z ugovorom. V primerjavi z izpodbijanjem pravnega dejanja s tožbo, nudi izpodbijanje z ugovorom samo to ugodnost, da ni vezano na rok iz prvega odstavka 129. člen ZPPSL (četrti odstavek 129. člena ZPPSL). Sicer pa morajo biti tudi pri izpodbijanju z ugovorom izpolnjene prav vse predpostavke iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, da je izpodbijanje lahko uspešno.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve upnika na neobičajen način - verižna kompenzacija
Verižne kompenzacije se sicer v poslovnem svetu pri razčiščevanju dolžniško-upniških razmerij med subjekti lahko uporabljajo, v smislu določila 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL - in samo v tem okviru - pa predstavlja verižna kompenzacija neobičajen način tožnikovega poplačila obveznosti do upnika.
Zakon o pravdnem postopku med absolutno bistvenimi kršitvami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 354. člena, ne navaja kršitve 261. člena ZPP/77. Zato lahko kršitev 261. člena ZPP/77 predstavlja le relativno bistveno kršitev pravdnega postopka. Za bistveno kršitev gre, če je resnično vplivala ali pa je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev na podlagi pravnega posla - obličnost - zaščitena kmetija - sprememba statusa kmetije - ničnost - poznejše prenehanje vzroka ničnosti - prepoved manjšega pomena
Da nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha, določa tudi prvi odstavek 107. člena ZOR. Zato ugotovitev nižjih sodišč, da je bila kmetija Z. razglašena za zaščiteno kmetijo na podlagi odloka o zaščitenih kmetijah v Občini K., a je bila z odločbo v letu 1990 črtana s tega seznama, ne bi mogla vplivati na obstoj zatrjevanega pravnega posla, če drugi odstavek 107. člena ZOR ne bi določal izjeme. Po določilu drugega odstavka 107. člena ZOR se ničnosti ne more uveljavljati, če gre za kršitev prepovedi manjšega pomena in je pogodba izvršena, ničnostni razlog pa je prenehal. Pravni standard "manjšega pomena" sicer ni opredeljen, toda sodna praksa je zavzela stališče, da je treba poleg vsebine prepovedi upoštevati tudi ravnanje tistega, ki prepoved prekrši (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča R Slovenije dne 18. in 19.6.1996, Pravna mnenja I/96, stran 4).
Tožnik ima prav, ko navaja, da spada nezgodno zavarovanje med osebna zavarovanja. Pri osebnem zavarovanju res velja, da lahko oškodovanec poleg odškodnine zahteva tudi zavarovalnino (948. člen ZOR). Vendar le, kadar on plačuje zavarovalno premijo. Kadar pa zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje podjetje, tedaj zavarovanje krije del njene odgovornosti. Breme zavarovanja nosi podjetje, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega. Takšno stališče je vrhovno sodišče zavzelo že leta 1983 (Poročilo VSS št. 1/84, str.13) in je strokovno utemeljeno tudi v današnjih družbenih razmerah.
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da je treba invalidnino, ki jo prejema tožnik, upoštevati pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (Poročilo VS SRS, 1986/II, str.16).
Sodišče mora glede na vse okoliščine konkretnega primera ugotoviti, ali invalidnina, ki jo prejema oškodovanec, v takšni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, da mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili 200. in 203. člen ZOR, ker sta pričakovani mnogokratnik invalidnine preprosto odšteli od odškodnine. Nista namreč upoštevali namena odškodnine.
Glede na ugotovitev davčnega organa, da zavezanec ni napovedal vseh prihodkov, zaradi česar tudi ni pravilno obračunal prometnega davka, je podana podlaga za drugačen obračun prometnega davka.
ZOR člen 12, 18, 18/2, 614, 614/1, 614/3, 615, 616, 617, 618, 618/1.
pogodba o delu - odgovornost za napake - grajanje napak - očitne napake - pomen dejstva, da je prevzemnik vedel za napako
Izvajalec mora sporočiti naročniku napake svojega dela, za katere ve ali bi lahko vedel, če naj si zagotovi pravice, ki mu gredo po členih 614 do 616 ZOR. To velja tudi za očitne napake, ki jih naročnik ni takoj grajal.
davek od dohodkov iz dejavnosti - pomanjkljiva napoved - prištevanje nenapovedanih k napovedanim prihodkom
Glede na ugotovitev davčnega organa, da zavezanec ni napovedal vseh prihodkov, je pravilno ugotovljena davčna osnova za odmero davka iz dejavnosti tako, da je nenapovedani prihodek prištet k napovedanim prihodkom.
POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05109
ZDen člen 18, 18/1. ZPPSL člen 103, 104.
kupna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine, ki je del stečajne mase - pravno mnenje
Uvedba stečajnega postopka je bila ovira za vrnitev nepremičnin že po določbah tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 89 in je tako tudi po sedaj veljavnem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zato predmet vrnitve v last denacionalizacijskemu upravičencu ne more biti nepremičnina, ki je še pred izdajo prvostopne denacionalizacijske odločbe postala del stečajne mase.
dovoljenost revizije za spremenjeno tožbo - vrednost spornega predmeta - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je sodišče sodilo o tožbenem zahtevku, ki ni bil naveden ob vložitvi tožbe dne 28.4.1989, ko je bila določena vrednost spornega predmeta 20.000.000 takratnih dinarjev, marveč je bil spremenjen kasneje, ko tožeča stranka ni določila nobene vrednosti spornega predmeta. Ker gre za sojenje o premoženjskopravnem zahtevku, revizija ni dovoljena.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva - prepoved zlorabe pravic
Razpravljajoča sodnica je sprva posredovala toženčeve vloge za njeno izločitev predsedniku sodišča, ki jih je zavrnil dne 25.5.1993, dne 10.6.1994, dne 14.10.1994 in dne 20.11.1997, s čemer je bilo več kot zadoščeno toženčevi pravici do pravnega sredstva po 25. členu URS, ki je vsakomur omogočena enkrat. Ker je toženec kljub temu še naprej naslavljal vsebinsko enake zahteve in ni pošteno uporabljal pravic, ki mu jih daje ZPP 1977, je sodišče prve stopnje v skladu z načelom iz 9. člena ZPP 1977 povsem pravilno preprečilo njihovo zlorabo.
Toženec naj bo vesel, da mu sodišče zaradi tega, ker je žalil sodišče in oviral njegovo delo, ni izreklo kazni po 318. členu ZPP 1977.
Zaveda naj se, da niti URS, niti kaka mednarodna konvencija ne podpira ravnanja, ki si ga je dovolil toženec, in da je v novem ZPP 1999 v 71. členu tako ravnanje izrecno preprečeno.
Ne drži očitek, da nižji sodišči nista prisodili odškodnine skladno s sodno prakso. Revizijsko sodišče sicer ni opravilo primerjave z v reviziji navedenimi zadevami oziroma sodbami nižjih sodišč, ker te ne morejo biti neposreden relevanten predmet primerjave. Že tako po zakonu (109. člen Zakona o sodiščih) kakor tudi po naravi stvari same je skrb za enotno sodno prakso v državi na vrhovnem sodišču. Tri odškodninske zadeve, preizkušene v revizijskem postopku, ki jih ponuja revizija za primerjavo, pa nikakor ne pokažejo, da bi v tej revizijski zadevi obravnavane višine odškodnin, seveda ob nujni individualizaciji odmere, odstopale navzdol od primerjanih primerov.
vpis zastavne pravice na nepremičnini - vrstni red vpisa
Pri postopanju v zemljiški knjigi ni prišlo do nobene nezakonitosti pri vrstnem redu vpisa hipoteke tožene stranke pred hipoteko tožeče stranke. Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu pravilno upoštevalo časovno zaporedje prejema vlog pravdnih strank za vpis hipoteke na isti nepremičnini (prvi odstavek 29. člena takrat še veljavnega Zakona o zemljiških knjigah iz 1930.leta).
nedopustnost izvršbe - rubež stvari - rubeža stvari - privolitev posestnika stvari
Ob ugotovitvi, da je ob rubežu avtobusa ta bil v tožnikovi posesti, namreč ne prihaja v poštev uporaba določbe prvega odstavka 78. člena ZIP v povezavi s prvim odstavkom 986. člena ZOR. Uporabiti je namreč treba določbo drugega odstavka 74. člena ZIP, po kateri se smejo dolžnikove stvari (avtobus, last M. J.), ki jih ima v posesti kdo tretji (tožnik D. F.) zarubiti zaradi terjatve upnika (toženega Š. R.) samo s privolitvijo posestnika, torej tožnika.
ZPP (1977) člen 68.ZPP člen 67.ZS člen 114, 115, 116.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Sorodstvena povezava med stranko tega postopka in enim od sodnikov Višjega sodišča v Kopru pri odločanju na Okrajnem sodišču v Cerknici ne more priti do izraza. Okrajno sodišče v Cerknici namreč ne spada v območje Višjega sodišča v Kopru, temveč v območje Višjega sodišča v Ljubljani.
ZOR člen 100, 929. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti 0-80/I člen 3, 3/3-6.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - zavarovanje pred odgovornostjo - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega jamstva - splošni zavarovalni pogoji - razlaga pogodb - razlaga spornih določil
Za izključitev zavarovalnega jamstva ne zadostuje že dejstvo, da je do škode prišlo na način, da je kateri izmed naštetih predmetov samo pasivno vpleten v nastanek škode. Nasprotno: do izključitve zavarovalnega jamstva lahko pride šele, ko kateri izmed predmetov aktivno deluje v smeri nastanka škode.