pogodba o delu - oblika pogodbe - gradbena pogodba - pojem gradbe
Glede na naravo dogovorjenih del (prekrivanje strehe) je mogoče sklenjeno pogodbo opredeliti le kot pogodbo o delu (600. člen in nasl. ZOR) in ne kot gradbeno pogodbo, kot v reviziji zmotno zatrjuje tožena stranka.
Prekritje strehe ni gradba. Zato za pogodbo, s katero se dogovori prekritje strehe, ni predpisana pismena oblika, pa tudi gradbene uzance, na katere se revizija izrečno sklicuje, ne pridejo v poštev.
Tožnik lahko vse do konca glavne obravnave toži namesto prvotnega toženca koga drugega (subjektivna sprememba tožbe). Novi toženec je izrečno izjavil, da v spremembo tožbe ne privoli. Ker sodišče v nasprotju z objektivno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/77) v primeru subjektivne spremembe tožbe nima pravice suplirati tega privoljenja, ni moglo (niti smelo) odločiti drugače, kot da se predlagana sprememba tožbe ne dovoli.
ODZ paragraf 1203.ZOR člen 10, 17, 206, 206/4, 208.
solidarna odgovornost - odškodnina - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbena kazen - alternativna vzročnost - pacta sunt servanda - lex specialis - odgovornost za dolgove družbe
Tožena stranka ima prav, da je lex specialis za urejanje pravnega režima dolgov v družbi pravno pravilo par. 1203 ODZ, ki določa, da je vsak družbenik udeležen v dolgovih družbe le v sorazmerju s svojim deležem na premoženju družbe (toženec glede na število članov družbe tedaj le do 1/4). Nima pa tožena stranka prav, da pravno pravilo par. 1203 ODZ izključuje uporabo določb Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o pogodbeni kazni in solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo.
Škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi protipogodbenega ravnanja članov ansambla "X" (ali pa enega od njih), je tedaj tožeči stranki povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so med seboj povezane. Zato te osebe (v konkretnem primeru člani ansambla "X") za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno (četrti odstavek 206. člena ZOR). Ni izključeno, da je tožencu z izpodbijano sodbo naloženo večje plačilo, kot pa znaša njegov delež v notranjem razmerju dolžnikov. Če je temu tako, lahko od vsakega od ostalih solidarnih dolžnikov (ostalih članov ansambla "X") zahteva, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (208. člen ZOR).
Odškodnina za strah ni smela biti odmerjena v večjem obsegu, kot pa le toliko, kolikor je bil prestani strah objektivno pogojen s poškodbo, ki jo je utrpel tožnik. Zato je tudi pravilna presoja sodišča, da zaskrbljenost za izid zdravljenja ni v vzročni zvezi s posledicami tožnikove poškodbe pri delu.
Odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe je stvar vodenja procesa; če pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje spremeni, to še ne pomeni, da je prvo sodišče morda postopalo pristransko.
posojilo - vrnitev posojila - premoženjsko zavarovanje - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)
Zaradi nastopa zavarovalnega primera je tožeča stranka posojilodajalcu vrnila kredit namesto toženca. Z izplačilom posojenega zneska so prešle do višine tega zneska po samem zakonu na tožečo zavarovalnico vse pravice zavarovanca (banke) nasproti tožencu, ki je nastop zavarovalnega primera povzročil s tem, da v postavljenem roku in tudi po opominih kredita ni vrnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS05081
ZOR člen 567. ZPP (1977) člen 2.SZ člen 51, 156, 147. ZSR člen 34.
načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - vmesna sodba - najem dela stanovanja - zakup
S pogodbo z dne 16.6.1991 je tedanja imetnica stanovanjske pravice dovolila toženi stranki souporabo stanovanja. Medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank so v pogodbi jasno opredeljene. Obe pogodbeni stranki sta stanovanje na enak način, kot je bil dogovorjen s pogodbo z dne 16.6.1991 in z nespremenjenimi obveznostmi, uporabljali tudi potem, ko je pravna prednica stanovanje odkupila na podlagi določb stanovanjskega zakona in postala lastnica stanovanja. Pravna prednica tožeče stranke je kot lastnica s stanovanjem lahko prosto razpolagala. Pravilno je zato stališče pritožbenega sodišča, da je potrebno za razmerje, ki je nastalo med pravno prednico tožeče stranke kot lastnico stanovanja in toženo stranko, ki je z dovoljenjem lastnice uporabljala del stanovanja, uporabiti splošna pravila o najemu (zakupu - 567. in nasl. členi Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in ne tistih določb Stanovanjskega zakona, na katera se revizija izrečno sklicuje.
Dogovor, po katerem pogodba o posredovanju dopolnjuje pogodbo o zastopanju, ni izključen, predvsem pa ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - skupna gradnja
Ker je bilo ugotovljeno, da glede na opravljeno gradnjo predstavljata hiša in hlev novi stavbi, ki sta nastali v soglasju obeh pravdnih strank, da sta stranki tedaj živeli v skupnosti in da znaša vrednost tožničinih vlaganj več kot 2/3 sedanje vrednosti nepremičnine, je tožničin stvarnopravni zahtevek, da je solastnica obeh stavb do 2/3, utemeljen. Tožničin zahtevek ima podlago tudi v pravilih ODZ. Tako sme lastnik zemljišča, ki je vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal poštenemu graditelju, terjati le vrednost zemljišča (pravilo 418. paragrafa ODZ). Za uporabo tega določila, ki daje lastninsko pravico graditelju, so v tem primeru podane potrebne predpostavke (toženka ne le da ni prepovedala gradnje, nasprotno, po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj je z njo soglašala).
ZDR (1990) člen 36h, 36h/1, 103. ZPP (1977) člen 5, 7, 393.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - postopek pri delodajalcu - načelo materialne resnice in načelo obojestranskega zaslišanja
Prvostopni organ mora pred izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu (1. odstavek 36.h člena ZDR) ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev po uvedenem postopku razreševanja presežkov delavcev. V tem postopku (izvedenem skladno določbi 103. člena ZDR) je potrebno uresničiti vsaj dvoje temeljnih načel: načelo materialne resnice (7. člen ZPP/77) in načelo obojestranskega zaslišanja (5. člen), s katerim je zagotovljena ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije). Načelo materialne resnice zahteva, da se pred izdajo odločbe ugotovi resnično stanje stvari, to je ugotovitev vseh tistih dejstev in okoliščin, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo v konkretnem primeru.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2.ZOR člen 28, 28/2. ZPP (1977) člen 362, 362/2.
izjava volje - postopek s pritožbo - delovno razmerje pri delodajalcu - pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Revizijsko sodišče ugotavlja, da pritožbeno sodišče ni ocenilo vseh dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščem prve stopnje, in ki bi jih bilo treba oceniti, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali se je tožnica ob podpisu sporazuma zavedala posledic podpisa sporazuma ter ali je imela v trenutku podpisa sporazuma v oblasti svoje ravnanje. Po določilih 2. odstavka 28. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89, v nadaljevanju: ZOR), mora biti izjava volje osebe, ki prevzema obveznost v pogodbenem razmerju "svobodna in resna". Pomembna dejstva v zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo z zaslišanjem psihiatra. Da bi sodišče druge stopnje lahko opravilo presojo odločilnega dejstva v tej zadevi, to je, ali je tožnica imela ob podpisu sporazuma v oblasti svoje ravnanje, bi moralo sodišče druge stopnje oceniti tudi druge okoliščine, ki so bile ugotovljene v postopku pred sodiščem prve stopnje ter zavzeti stališče o tem, ali je bil dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje izveden v zadostnem obsegu, tako da ugotovljena dejstva omogočajo pravilno uporabo materialnega prava.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZOR člen 154, 154/2, 200, 200/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode
Revizijsko sodišče soglaša z oceno sodišča druge stopnje, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje kaže na to, da revidentu ni mogoče pripisati krivde za nastalo poškodbo ter da je toženka v celoti odgovorna za nastalo škodo. Prav tako revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo o višini odškodnine, ki jo je določilo sodišče druge stopnje. Odmerjena odškodnina v celoti ustreza uveljavljenim standardom na področju priznavanja odškodnin ob upoštevanju vseh elementov ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje ter v celoti upoštevalo tudi sodišče druge stopnje.
ZTPDR člen 48, 48/1. ZDR (1990) člen 36d, 36d/1, 36d/3.ZPIZ člen 139, 141.ZZZPB člen 20, 20/3, 21.
prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - pravica do nadomestila plače - delavec invalid - čakanje na delo
Določba iz 1. oziroma 3. odstavka 36d člena ZDR, smoter je ohranjena kontinuiteta delovnega razmerja delavcu invalidu, je posebnega značaja, uporabljiva le za postopke prenehanja potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov, zato ima po splošnem pravilu "lex specialis derogat legi generali" značaj posebne norme v razmerju do drugih zakonskih določb.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/2, 389, 389/1.
vsebina tožbe - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - pravica do revizije
Revizija ni dovoljena. Po določilih 2. odstavka 186. člena ZPP je tožnik v tožbi dolžan navesti, kakšen znesek uveljavlja s svojim zahtevkom, če pa ne uveljavlja denarnega zahtevka, mora navesti vrednost spornega predmeta.
V tej zadevi tožnica vrednosti spornega predmeta ni navedla, prav tako pa tudi ne tožena stranka, ki je imela enako pravico kot tožnica na temelju 2. odstavka 186. člena ZPP ter 22. člena Ustave Republike Slovenije. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni ugovarjala, da vrednost spornega predmeta ni navedena, zato je bilo treba revizijo na temelju 1. odstavka 389. člena ZPP zavreči.
ZTPDR člen 80, 83, 83/1, 83/2. ZDR (1990) člen 105.ZOR člen 25, 25/3, 99, 100, 101.ZS člen 3, 3/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - sklep drugostopnega organa delodajalca - vloga delavca, obravnavana kot ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja - pravica do sodnega varstva
Ker vsebina sklepa drugostopnega organa tožene stranke ni bila nejasna, netočna, dvoumna ali kontradiktorna, niti med strankama sporna, bi jo moralo sodišče uporabiti tako kot se glasi. Jasnost in nespornost pravne narave tožničine zahteve in njeno obravnavanje na pristojnem organu tožene stranke so izključevale njeno razlago. Ker je tožena stranka zahtevo za varstvo pravic tožnice kot pravočasno obravnavala, ni pa o njej dokončno odločila, je imela tožnica skladno določilu 105. člena ZDR pravico uveljavljati sodno varstvo.
ZDR (1990) člen 33, 35, 36f, 36f/3. ZTPDR člen 15. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - plače in drugi prejemki - zaposlitev delavca v drugi organizaciji, kjer postane njegovo delo trajno nepotrebno
Če je bila delavcu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi organizaciji, se mu v primeru, da tudi v drugi organizaciji postane njegovo delo trajno nepotrebno, za izračun odpravnine ne seštevata časa zaposlitve pri obeh delodajalcih, saj je bila odpravnina pri prejšnjem delodajalcu, z zagotovitvijo ustrezne zaposlitve, že konzumirana.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - izpodbijanje zakonske domneve o velikosti deležev zakoncev - nasprotna tožba - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Kadar bivši zakonec toži drugega zakonca, naj se ugotovi, da je njun delež na skupnem premoženju enak, mora drugi zakonec, ki uveljavlja večji delež, to storiti z ustreznim zahtevkom v nasprotni tožbi in ne zadošča le ugovor v tej smeri. V nasprotnem primeru bi sodišče prisodilo tožencu nekaj, za kar sploh ni postavil tožbenega zahtevka, kar pomeni, da bi odločilo zunaj meja postavljenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP/77).
Prognoza verjetne hitrejše rešitve zadeve pri sodišču, pri katerem je tožba vložena, ima glede na naravo spora (zakonito preživljanje) in zahteve, da se sodni postopki končajo čim prej ali vsaj v razumnih rokih, brez dvoma prednost pred morebitno nekoliko višjimi pravdnimi stroški, ki pa jih bo tožeča stranka, seveda če bo v sporu uspela, dobila povrnjene.