dovoljenost revizije za spremenjeno tožbo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega predmeta v točkah - prekluzija
Tožnik, ki si želi zagotoviti pravico do revizije, mora navesti VSP v tožbi (drugi odstavek 186. člena ZPP/77) oziroma ob njeni spremembi v vlogi, v kateri postavi nov oziroma spremenjen zahtevek. Pozneje lahko to stori le na naroku pred začetkom obravnavanja glavne stvari (razlog iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77).
dovoljenje za začasno prebivanje - humanitarni razlogi
Če je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok, je prvostopni organ pravilno odločil, ko je njeno zahtevo zavrgel (2. odst. 125. čl.
ZUP), saj pogojev za uvedbo upravnega postopka po navedeni določbi ni med drugim tudi v primeru, če zahteve ni mogoče meritorno obravnavati, ker je bila vložena po preteku prekluzivnega roka, ki ima za posledico izgubo pravice.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča druge stopnje
Obdolženec kljub pozivu sodišča prve stopnje ni navedel pritožbenih razlogov in jih obrazložil, zato je Vrhovno sodišče kot sodišče tretje stopnje po uradni dolžnosti preizkusilo samo, ali so v izpodbijani sodbi podane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1., 5., 6. ter 8. - 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in ali je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon.
pripor - ponovitvena nevarnost - hišni pripor - postopek s pritožbo zoper sklep
Vročitev pritožbe zoper sodbo je urejena v 376. členu ZKP. Navedena določba ni našteta v 1. odstavku 403. čl. ZKP, ki ureja postopek s pritožbo zoper sklep. V tem odstavku tudi ni našteta določba 378. čl. ZKP, ki določa, kdaj in na kakšen način mora pritožbeno sodišče obvestiti stranko o seji senata pritožbenega sodišča. Glede na to, da v napadenem sklepu ne gre za primer iz 492. čl. ZKP, navedeni kršitvi nista podani.
Predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja, obseg inkriminirane dejavnosti in dejstvo, da je obtoženec še v drugih kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja, ne glede na psihofizično stanje obtoženca, narekuje uporabo zgolj pripora, ko s hišnim priporom očitno ni mogoče preprečiti obtožencu, da bi ponavljal kazniva dejanja z elementi nasilja in s tem ogrožal varnost ljudi.
ZOR člen 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 600, 618, 618/2.
pogodba o delu - učinki obveznosti - pogodbena škoda - odgovornost za napake - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - aktivna legitimacija
Odškodninski zahtevek zaradi izgubljenega dohodka zaradi napake stroja, izdelanega na podlagi pogodbe o delu, lahko uveljavlja le naročnik, ne pa tudi tisti, ki stroj uporablja.
ZOR člen 195, 195/2. ZPP (1977) člen 90, 90/4, 354, 354/2-11, 385, 385/1-1, 394.
odškodnina v obliki denarne rente - povrnitev škode za tujo pomoč in nego - povečanje rente - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - res iudicata
Izdatki za pomoč in postrežbo gredo po predpisih obligacijskega prava invalidni osebi, katere potrebe so trajne povečane.
povrnitev škode - objektivna odgovornost - obrnjeno dokazno breme - odgovornost lovske organizacije - škoda, povzročena po divjadi - trčenje vozila z divjadjo
Ker četrti odstavek 71. člena ZVGLD glede odškodninske odgovornosti lovske organizacije za škodo, ki jo povzroči divjad pri naletu na vozilo na cesti, napotuje na splošna pravila o odškodninski odgovornosti, je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZOR, saj divjadi v takih okoliščinah škodnega dogodka ni mogoče šteti za nevarno stvar. Krivda lovske organizacije je v opustitvi ravnanja, ki ji ga nalaga 5. člen ZVGLD za zagotavljanje varstva in gojitve divjadi. V četrti alineji tretjega odstavka tega člena so med naloge lovske organizacije uvrščeni tudi ukrepi za preprečevanje in povračilo škode po divjadi, med te ukrepe pa spada tudi pobuda za postavitev prometnega znaka "divjad na cesti", s čimer se lahko zmanjša nevarnost povzročitve škode na cesti, ki pelje skozi lovišče. Navedeni opozorilni prometni znak označuje približevanje posebno nevarnemu mestu, kjer divjad pogosto prehaja cesto.
Izvenobravnavni senat je pri odločanju o pritožbi zoper sklep o priporu zaradi koluzijske nevarnosti (obd. G. bi lahko vplival na soobd. B.Š., ki je bil še na prostosti, in bi uskladila zagovor)
kršil določbo 2.odst. 201.čl. ZKP, saj je zavrnil G.-jevo pritožbo in ob tem razširil podlago za odreditev pripora še na možnost vplivanja na priče, ki jih v obrazložitvi poimensko ni navedel, čeprav je bila glede na vsebino izpodbijanega sklepa dana podlaga za odpravo pripora, saj je bil B.Š. pred odločanjem o pritožbi že zaslišan.
Ugovor zastaranja je nedopusten, če je zoper načela javne morale. Če je odgovorna oseba samo dolgo odlašala z odgovorom ali bo poravnala škodo, hkrati pa ni prigovarjala tožniku, naj ne vloži tožbe, ugovarjala pa je zastaranje šele v pravdi, takšen ugovor ni nedopusten.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZPPSL člen 125, 125/4-1.
pritožba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve stečajnega upnika na neobičajen način - verižna kompenzacija
Zaključek, ali je izpolnitev terjatve na določen način izpolnitev na (ne)običajen način, je pravni in ne dejanski zaključek. Zato je pritožbeno sodišče po 4. točki 373. člena ZPP upravičeno spremeniti sodbo sodišča prve stopnje.
Plačilo z gotovino je res običajen način plačila, če ni drugačnega dogovora. Če pa se stranki obveznostnega razmerja v naprej dogovorita, da bo dolžnik svojo obveznost poravnal na drugačen, konkretno določen način tako, da bi lahko upnik, ko je do izpolnitve na drugačen način prišlo, takšno izpolnitev lahko zahteval tudi s tožbo, je po členu 125/4-1 ZPPSL tudi takšna izpolnitev izpolnitev na način, ki je običajen.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - resna kritika
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je dovoljena kritika določenega ravnanja, če je resna in nima zaničevalnega namena. Tako je izključena protipravnost dejanja, ki bi sicer lahko pomenilo poseg v čas in ugled oškodovanca, če gre za resno kritiko pri opravljanju kake družbene dejavnosti, obrambi kake pravice ali pri varstvu upravičenih koristi in vrhovno sodišče je že odločilo, da prizadeti ne uživa sodnega varstva, če gre za resno kritiko rednega dela, zaradi katere vodilni delavec sproži disciplinski postopek in predlaga odstranitev delavca z dela (primerjaj sodbo VS RS, II Ips 445/97), ali če javna delavca, ki pripadata različnim političnim strankam, v časopisu komentirata dogajanje v skupščini občine in problematizirata delo občinskega izvršnega sveta (primerjaj sodbo VS RS, II Ips 919/94). Ker sta v konkretnem primeru nižji sodišči ugotovili, da je toženec pisal institucijam, ki so pristojne za zagotavljanje pravic potrošnika, ki ni zadovoljen z določeno storitvijo serviserja, da vsebina dopisov ni bila žaljiva in da je bil njihov namen v tem, da se razreši spor, taki dopisi niso mogli biti v nasprotju s pravnim redom.
Da se po pogojih osnovnega zavarovanja avtomobilske odgovornosti lahko šteje določeno ravnanje voznika kot izmaknjenje preiskavi o njegovi alkoholiziranosti, mora biti njegovo ravnanje v tej smeri hoteno (namerno).
ZP člen 37, 37/1, 37/2, 37/6, 37/7, 173, 174. ZPD člen 68, 72, 72/1-4, 72/2.
postopek o prekrških - varstveni ukrep odvzema motornega vozila - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka
Premoženjskopravni zahtevek lahko oškodovanec postavi v postopku pred sodnikom za prekrške ali pa v posebni pravdi. Ta ugotovitev, ki ima oporo tudi v 173. in 174. členu ZP je odločilne narave za sklep, da lahko z odvzemom tovornjaka prizadeti upravičenec uveljavlja svoje premoženjskopravne zahtevke v pravdi, kadar jih ni uveljavljal v postopku pred sodnikom za prekrške ali pa tam s celotnim zahtevkom ni uspel.
Določbe ZPD, ki predpisujejo prekrške in sankcije zanje, so specialne v razmerju do Zakona o prekrških. Glede na navedeno razmerje velja, da se tudi za prekrške po ZPD uporabljajo določbe ZP, kolikor ZPD navedene materije ne ureja drugače. Na navedeno razmerje je potrebno opozoriti zaradi razlage drugega odstavka 72. člena ZPD in 37. člena ZP, ki ureja ravnanje z odvzetimi predmeti in izkupičkom zanje: po šestem odstavku zadnje navedenega predpisa, je denar za prodane odvzete predmete, ki so storilčeva last, dohodek občine, na območju katere je bil storjen prekršek; po sedmem odstavku istega člena pa se denar za prodane odvzete predmete, ki niso storilčeva last, izroči lastniku. Določilo drugega odstavka 72. člena ZPD pa predpisuje le odvzem motornega vozila, ne pa nadaljnjega postopka v zvezi z vozilom oziroma kupnino zanj.
Tožena stranka si ni zagotovila pravice do revizije, ker za zahtevke iz nasprotne tožbe ni navedla nobene vrednosti niti tedaj, ko je vložila nasprotno tožbo, niti kasneje, ko je spremenila svoje zahtevke. Ker gre v njeni nasprotni tožbi za premoženjskopravne zahtevke, za katere ni predvidena izjema v četrtem odstavku 382.
ZOR člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/3, 132, 132/2, 132/5.
najemna pogodba - če postane izpolnitev ene stranke negotova - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - kondikcija
Ugotovljeno je bilo, da tožnica z najemom gostinskih prostorov v toženčevi stavbi ni mogla začeti, ker toženec tudi po dodatnem roku ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti (priskrbeti zahtevanih dovoljenj in soglasij, ki so bila pogoj za izdajo začasnega obrtnega dovoljenja tožnici, ki bi ji omogočilo izvrševanje gostinske dejavnosti). Take ugotovitve in dejstvo, da bi moral toženec svoje obveznosti izpolniti do konca junija 1991, so utemeljevale zaključek sodišč nižjih stopenj, da je bila najemna pogodba pravdnih strank razdrta po sili zakona junija 1992 (tretji odstavek 125. člena v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZOR).
ZBP člen 26.ZVPot člen 41.ZOR člen 122, 467, 475, 516. ZT člen 31.
prodaja - pravilo sočasne izpolnitve - varstvo kupca - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom dolga
Določilo 26. člena ZBP (sedaj 41. člena ZVP), ki je v razmerju do določb ZOR, ki urejajo kupoprodajna razmerja, specialne narave, sankcionira le tiste dogovore o nesočasni izpolnitvi kupoprodajnih pogodb, pri katerih podjetje prodajo blaga pogojuje z vnaprejšnjim plačilom dela ali celotne kupnine, kupec pa nima drugačnega nakupa (na primer s plačilom ob prevzemu blaga).