revizija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
Revizija navaja, da je bilo "na podlagi napačnih dejanskih zaključkov tudi materialno pravo napačno uporabljeno". S tem povsem določno izpodbija dejanske ugotovitve, kar ni dovoljen revizijski razlog.
Tudi uvedba stečajnega postopka (prvi odstavek 90. člen ZPPSL) ima že določene pravne posledice. Ena od njih je določitev časovne točke, od katere se izračuna trimesečno odbobje po 2. točki četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Čim je to obdobje opredeljeno, ga ni mogoče spreminjati z vlaganjem novih predlogov za začetek stečajnega postopka. Zato se trimesečno obdobje iz člena 125/4-2 ZPPSL izračunava od vložitve prvega predloga za začetek stečajnega predloga, čeprav je sledilo iz več predlogov.
Poznejši dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka ima lahko samo to posledico, da predsedniku stečajnega senata predlogov upnikov, če jih še ni poslal v izjavo dolžniku, tega ni treba storiti, ker dolžnikov (poznejši) predlog nadomestil soglasje iz drugega odstavka 92. člena ZPPSL.
Če gre za neobičajen način poplačila se obstoj domneve iz člena 125/4-1 ZPPSL razteza preko vsega zadnjega leta pred začetkom stečaja.
Za zavarovanje, ki je sklenjeno za več kot pet let, določa 3. odstavek 922. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (kratko ZOR) šestmesečni odpovedni rok. To pomeni, da zavarovalna pogodba preneha po preteku tega roka, do tedaj pa obe pogodbeni stranki zavezuje. Zato mora tožena stranka kot sklenitelj zavarovanja plačati zavarovalno premijo do izteka pogodbe (912. člen ZOR).