vrednost spornega predmeta - revizija - dopustnost revizije
Dopustnost revizije je med drugim odvisna od vrednosti spornega predmeta, in sicer je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000,00 SIT). Ker vrednost spornega predmeta v zadevi, v zvezi s katero toženec vlaga revizijo, znaša 1.460,52 EUR, je očitno, da revizija ni dopustna.
Ne glede na to, da ZPP nima določb, ki bi pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti dajale tudi tožencu, mu je to pravico treba priznati na podlagi 22. člena Ustave, vendar tudi zanj veljajo omejitve, ki veljajo, ko pravilnost navedbe vrednosti preizkuša sodišče, kar pomeni, da mora toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.
KZ člen 245, 245/1, 245/2, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 14, 14.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Kadar je v pravnomočni obsodilni sodbi v izreku ugotovljeno, da si je obdolženka protipravno prilastila 8.427.474,62 SIT od dnevnih gotovinskih izkupičkov prodajalne, ki so ji bili zaupani v zvezi z njenim delom, pri čemer ji je šlo za to, da si pridobi tako premoženjsko korist, in je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja po členu 245/II in I KZ, je pravdno sodišče vezano na ta ugotovljeni znesek tudi v pravdi zaradi povrnitve škode v takšni višini, ker temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že pravnomočno odločeno v kazenskem postopku in ker v danem primeru višina ugotovljenega zneska pomeni konstitutivni element kaznivega dejanja, to je obstoja pridobitve velike premoženjske koristi.
izvršljivost sodbe delovnega in socialnega sodišča - vrnitev delavca, ki je tujec, na delo - delovno dovoljenje - pogojna obveznost
Izvršitev take sodne odločbe glede reintegracije pa je vezana na obstoj delovnega dovoljenja, saj po Zakonu o zaposlovanju tujcev (ZZT) in Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT) zaposlitev tujca brez delovnega dovoljenja ni dopustna. Izpolnitev obveznosti reintegracije delavca je torej odvisna od obstoja delovnega dovoljenja, pri čemer pa je odločilnega pomena ugotovitev, po čigavi krivdi si upnik delovnega dovoljenja ni pridobil.
Če prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi o prekršku ni navedlo razlogov za uporabo 5. odst. 130. čl. ZVCP-1, obd. v novem postopku ne bo smelo izreči v tem zakonskem določilu predpisanih kazenskih točk, saj bi s tem kršilo 11. odst. 163. čl. ZP-1.
ZST člen 7, 7/4, 11, 17, 7, 7/4, 11, 17. ZSKZ člen 3, 3.
plačilo sodne takse za pritožbo - taksne oprostitve - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - osnova za izračun takse
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni državni organ temveč pravna oseba, ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode. Niti ta zakon niti Zakon o zavodih ne določata oprostitve sodnih taks v smislu 3.odst. 11.čl. ZST, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče nepravilno prevalilo breme plačila sodne takse tretje tožene stranke na tožečo stranko.
odškodninski zahtevek namesto izpolnitvene obveznosti, prisojene s pravnomočno sodno odločbo
268. člen OZ določa, da če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki mu je bil določen s pravnomočno odločbo, lahko upnik zahteva, naj jo izpolni v primernem dodatnem roku in izjavi, da po izteku tega roka ne bo več sprejel izpolnitve, temveč bo zahteval odškodnino zaradi neizpolnitve. Po poteku dodatnega roka sme upnik zahtevati le odškodnino zaradi neizpolnitve. Smisel tega pravnega pravila je, da ima upnik kljub pravnomočni sodni odločbi, s katero je dolžniku naložena izpolnitev obveznosti, še vedno pravico izbire med upravičenji, ki jih ima po splošnih pravilih o dolžnikovi odgovornosti za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev obveznosti.
ZKP člen 502, 502c, 502c/1, 502, 502c, 502c/1. ZUE člen 13, 13/4, 13, 13/4.
začasno zavarovanje - odvzem premoženjske koristi - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - denarna valuta
Strinjati pa se je potrebno s tistim delom pritožbe obeh pravnih oseb, ko izpostavljata, da je plačilno sredstvo v naši državi po 1.1.2007 valuta eura, kar pa v izpodbijanem sklepu ni navedeno. Glede na to, da je bil slednji izdan dne 9.1.2007, bi moralo sodišče prve stopnje že upoštevati določbe zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS št. 114/2006) in v smislu 4. odst. 13. čl. po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, preračunati v zneske, ki se glasijo na euro.
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/2, 355, 355/1, 371, 371/2.
načelo neposrednosti - izpovedba priče (oškodovanca)
Senat, ki je izrekel sodbo, se ni seznanil z zapisniki o zaslišanju oškodovanca v preiskavi in na glavni obravnavi, saj je oškodovanec pred tem senatom izjavil le, da je bil že večkrat zaslišan in da ni treba "ponavljati", njegove prejšnje izpovedbe pa niso bile prebrane, zato sodba ne temelji na dokazih, izvedenih na glavni obravnavi. S tem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odst. 371. člena ZKP v zvezi s 1. odst. 355. člena ZPP.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig, iz katerega ni razvidna terjatev med upnikom in dolžnikom
Stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za dolžnikovo obveznost, sta res upnica in dolžnik, vendar pa iz priloženega izpiska iz poslovnih knjig ni razvidno, da gre za terjatev, ki bi jo družba D. d.o.o. vodila kot terjatev R. S.. Iz tega razloga priložena listina nima narave verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo predlagano izvršbo na predlog upnice.
Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve gre za trajajoče kaznivo dejanje, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino in je kaznivo dejanje končano šele, ko protipravno stanje preneha. Pri tem pa velja, da se zastaranje pri kaznivih dejanjih, pri katerih storilec z izvršitvenim dejanjem povzroči protipravno stanje z nenehno obnavljajočo se posledico, začne šele s prenehanjem tega stanja.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - obligacijsko pravni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje
ZOR s posebnimi pravili ni določal zastaralnega roka za terjatve za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, zato je zanje veljal splošni petletni zastaralni rok. OZ v 350. čl. določa, da terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih, vendar to pravilo v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj je tožničin obligacijski zahtevek zastaral že pred uveljavitvijo OZ.
načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - stanje zemljiške knjige ob vpisu - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - pomožni vpis - pomoten vpis
Poočitba delitve parcele v vložku predstavlja pomožen vpis (28.čl. ZZK-1), s katerim se je v zemljiški knjigi vpisalo le spremembo podatkov glede nepremičnine, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca, zaradi uskladitve teh podatkov s podatki temeljnih evidenc (115.čl. ZZK-1). Ni šlo torej za pomoten vpis, kot zmotno meni predlagatelj, ko se opravljen vpis ne sklada z dovoljenim in ko zemljiška knjiga po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja vpisa v skladu z določbami (200. do 203.čl.) ZZK-1.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 40, 86, 86/1, 88, 123, 148, 148/2, 152, 152/3.
zaznamba izvršbe – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – pogoji za zaznambo izvršbe – uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti – omejena pravica do izjave v prvostopenjskem postopku – obrazloženost sklepa o vpisu
Izvršba se v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZIZ začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, upnik pa praviloma ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine ne določa drugače, zato se je zaznamba sklepa o izvršbi pravilno opravila že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, na zaznambo tudi ne vpliva predlog, ki ga je v izvršilnem postopku vložila pritožnikova žena, kot tudi ne zemljiškoknjižni predlog slednje, ki ga je po trditvah pritožnika ta vložila dne 27.6.2006. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odstavek 148. člena ZZK-1).
ZOR člen 154, 210, 154, 210. ZD člen 132, 132. ZPP člen 7, 212, 7, 212.
odškodninski in reparacijski zahtevek - trditvena podlaga - prehod zapuščine na dediča
Med odškodninskim in reparacijskim zahtevkom je glede škode določena podobnost, saj hoče pri obeh podlagah tožnik vzpostaviti prizadeto pravno sfero v tisto stanje, v katerem je bila pred dejanjem toženca. Le da mora pri odškodninski podlagi dokazati, da je do posega prišlo zaradi protipravnega ravnanja in krivde toženca, pri reparacijskem zahtevku pa gre za izravnavo med prikrajšanjem tožnika in toženčevim okoriščenjem brez podlage.
Pritožba pri tem zamenjuje sposobnost biti pooblaščenec in upravičenost za zastopanje v konkretnem postopku. Citirani določbi 98. člena ZPP se nanašata samo na slednje. 5. odstavek 98. člena ZPP se uporablja le, kadar kot pooblaščenec nastopa oseba, ki je sicer sposobna biti pooblaščenec, ni pa v konkretnem pravdnem postopku izkazala takega pooblastila.
delitev solastne stvari v nepravdnem postopku – fizična delitev – upravičen interes za določen del stvari – moralni interes
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopnega, da zgolj zatrjevani moralni interes sam po sebi ne pomeni upravičenega interesa v smislu 122. člena ZNP. Ob upoštevanju velikosti solastnega deleža (nasprotni udeleženec je pridobil celo nekaj več kot bi mu sicer pripadalo), mnenja cenilca kmetijske stroke, da predstavljajo nepremičnine, ki so pripadle predlagateljema, enovit kompleks (nasprotni udeleženec je mnenje na naroku sprejel in ga je zato prvostopno sodišče pravilno upoštevalo), nasprotni udeleženec ni izkazal upravičenega interesa, da bi mu v last pripadla tudi ta zemljišča.
predlog tretjega za odlog izvršbe – vročitev predloga upniku – položitev varščine – pravica do izjave v postopku
Pritožnik ima prav, ko navaja, da mu sodišče prve stopnje ni dalo možnosti, da se o predlogu tretje za odlog izvršbe izjasni, čeprav bi mu to možnost moralo dati, saj to izhaja iz 3. odstavka 73. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na upnikov predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen, če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. Jasno je, da lahko sodišče tak pogoj postavi le v primeru, če upniku vroči predlog tretjega za odlog izvršbe, saj nasprotno postopanje pripelje do situacije, ko se upnik ne more izjasniti, ali bo predlagal položitev varščine.