Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve gre za trajajoče kaznivo dejanje, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino in je kaznivo dejanje končano šele, ko protipravno stanje preneha. Pri tem pa velja, da se zastaranje pri kaznivih dejanjih, pri katerih storilec z izvršitvenim dejanjem povzroči protipravno stanje z nenehno obnavljajočo se posledico, začne šele s prenehanjem tega stanja.
vrednost spornega predmeta - revizija - dopustnost revizije
Dopustnost revizije je med drugim odvisna od vrednosti spornega predmeta, in sicer je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000,00 SIT). Ker vrednost spornega predmeta v zadevi, v zvezi s katero toženec vlaga revizijo, znaša 1.460,52 EUR, je očitno, da revizija ni dopustna.
Ne glede na to, da ZPP nima določb, ki bi pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti dajale tudi tožencu, mu je to pravico treba priznati na podlagi 22. člena Ustave, vendar tudi zanj veljajo omejitve, ki veljajo, ko pravilnost navedbe vrednosti preizkuša sodišče, kar pomeni, da mora toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.
Če prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi o prekršku ni navedlo razlogov za uporabo 5. odst. 130. čl. ZVCP-1, obd. v novem postopku ne bo smelo izreči v tem zakonskem določilu predpisanih kazenskih točk, saj bi s tem kršilo 11. odst. 163. čl. ZP-1.
ZKP člen 502, 502c, 502c/1, 502, 502c, 502c/1. ZUE člen 13, 13/4, 13, 13/4.
začasno zavarovanje - odvzem premoženjske koristi - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - denarna valuta
Strinjati pa se je potrebno s tistim delom pritožbe obeh pravnih oseb, ko izpostavljata, da je plačilno sredstvo v naši državi po 1.1.2007 valuta eura, kar pa v izpodbijanem sklepu ni navedeno. Glede na to, da je bil slednji izdan dne 9.1.2007, bi moralo sodišče prve stopnje že upoštevati določbe zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS št. 114/2006) in v smislu 4. odst. 13. čl. po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, preračunati v zneske, ki se glasijo na euro.
ZST člen 7, 7/4, 11, 17, 7, 7/4, 11, 17. ZSKZ člen 3, 3.
plačilo sodne takse za pritožbo - taksne oprostitve - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - osnova za izračun takse
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni državni organ temveč pravna oseba, ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode. Niti ta zakon niti Zakon o zavodih ne določata oprostitve sodnih taks v smislu 3.odst. 11.čl. ZST, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče nepravilno prevalilo breme plačila sodne takse tretje tožene stranke na tožečo stranko.
KZ člen 245, 245/1, 245/2, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 14, 14.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Kadar je v pravnomočni obsodilni sodbi v izreku ugotovljeno, da si je obdolženka protipravno prilastila 8.427.474,62 SIT od dnevnih gotovinskih izkupičkov prodajalne, ki so ji bili zaupani v zvezi z njenim delom, pri čemer ji je šlo za to, da si pridobi tako premoženjsko korist, in je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja po členu 245/II in I KZ, je pravdno sodišče vezano na ta ugotovljeni znesek tudi v pravdi zaradi povrnitve škode v takšni višini, ker temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že pravnomočno odločeno v kazenskem postopku in ker v danem primeru višina ugotovljenega zneska pomeni konstitutivni element kaznivega dejanja, to je obstoja pridobitve velike premoženjske koristi.
izvršljivost sodbe delovnega in socialnega sodišča - vrnitev delavca, ki je tujec, na delo - delovno dovoljenje - pogojna obveznost
Izvršitev take sodne odločbe glede reintegracije pa je vezana na obstoj delovnega dovoljenja, saj po Zakonu o zaposlovanju tujcev (ZZT) in Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT) zaposlitev tujca brez delovnega dovoljenja ni dopustna. Izpolnitev obveznosti reintegracije delavca je torej odvisna od obstoja delovnega dovoljenja, pri čemer pa je odločilnega pomena ugotovitev, po čigavi krivdi si upnik delovnega dovoljenja ni pridobil.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - obligacijsko pravni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje
ZOR s posebnimi pravili ni določal zastaralnega roka za terjatve za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, zato je zanje veljal splošni petletni zastaralni rok. OZ v 350. čl. določa, da terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih, vendar to pravilo v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj je tožničin obligacijski zahtevek zastaral že pred uveljavitvijo OZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig, iz katerega ni razvidna terjatev med upnikom in dolžnikom
Stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za dolžnikovo obveznost, sta res upnica in dolžnik, vendar pa iz priloženega izpiska iz poslovnih knjig ni razvidno, da gre za terjatev, ki bi jo družba D. d.o.o. vodila kot terjatev R. S.. Iz tega razloga priložena listina nima narave verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo predlagano izvršbo na predlog upnice.
odškodninski zahtevek namesto izpolnitvene obveznosti, prisojene s pravnomočno sodno odločbo
268. člen OZ določa, da če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki mu je bil določen s pravnomočno odločbo, lahko upnik zahteva, naj jo izpolni v primernem dodatnem roku in izjavi, da po izteku tega roka ne bo več sprejel izpolnitve, temveč bo zahteval odškodnino zaradi neizpolnitve. Po poteku dodatnega roka sme upnik zahtevati le odškodnino zaradi neizpolnitve. Smisel tega pravnega pravila je, da ima upnik kljub pravnomočni sodni odločbi, s katero je dolžniku naložena izpolnitev obveznosti, še vedno pravico izbire med upravičenji, ki jih ima po splošnih pravilih o dolžnikovi odgovornosti za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev obveznosti.
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/2, 355, 355/1, 371, 371/2.
načelo neposrednosti - izpovedba priče (oškodovanca)
Senat, ki je izrekel sodbo, se ni seznanil z zapisniki o zaslišanju oškodovanca v preiskavi in na glavni obravnavi, saj je oškodovanec pred tem senatom izjavil le, da je bil že večkrat zaslišan in da ni treba "ponavljati", njegove prejšnje izpovedbe pa niso bile prebrane, zato sodba ne temelji na dokazih, izvedenih na glavni obravnavi. S tem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odst. 371. člena ZKP v zvezi s 1. odst. 355. člena ZPP.
URS člen 26, 26/1, 26, 26/1. ZPPSL člen 80, 80/2, 80, 80/2.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države
Zaradi zahtevane skrbnosti bi se toženec (stečajni upravitelj) moral in mogel zavedati, da je posojanje denarja (rezerviranega za poplačilo upnikov) drugim gospodarskim subjektom tako tvegano, da bi utegnilo pripeljati do nevračila. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec ravnal s hudo malomarnostjo.
Če ni bilo podlage za sum, da denarna sredstva stečajne mase niso na dolžnikovem žiro računu, potem tudi ni bilo potrebe po preverjanju tega dejstva. Tako daleč namreč potrebna skrbnost stečajnega sodnika oziroma predsednika stečajnega senata ne seže.
Uredba Sveta št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah. ZPP člen 339, 339/1.
zaslišanje državljana države članice EU - Uredba št. 1206/2001 - neposredna uporaba uredbe
Ker je s pristopom Slovenije k Evropski uniji na območju Republike Slovenije začela veljati uredba Sveta št. 1206/2001 z dne 28.5.2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi postopati po tej uredbi, ki ureja dva načina pridobivanja dokazov, med katere sodi tudi zaslišanje priče, ki prebiva v tujini.
zasebno izvedensko mnenje – izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP – dokazna listina - konkurenca med zasebnim mnenjem in dokazno listino
V obravnavanem primeru gre za konkurenco med zasebnim mnenjem 1, ki ga je tožnica pridobila pred pravdo, in izvedenskim mnenjem 2, ki ga je postavilo sodišče v postopku v skladu z določbami ZPP. Zato tako izvedensko mnenje 1 ni dokazna listina, ampak le del tožničinih navedb (torej obrazloženih in podprtih s strokovnim mnenjem) o pravno relevantnih dejstvih, ki se v dokaznem postopku nato potrdijo ali pa ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02909
ZOR člen 154, 154/1, 185, 185/1, 185/2, 185/3, 186, 337, 154, 154/1, 185, 185/1, 185/2, 185/3, 186, 337. ZPP člen 216, 216. OZ člen 376, 376.
povrnitev škode - vzpostavitev v prejšnje stanje - denarna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti - pobotna izjava - določitev odškodnine po prostem preudarku
Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. Odškodninska obveznost se spremeni v denarno obveznost. Glede na določbo 186. člena ZOR, je torej tožnik upravičen do zamudnih obresti, vendar od postavitve denarnega zahtevka. Škoda se je takrat spremenila v denarno škodo in (šele) od takrat je zato toženka v zamudi. Ustavno odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, potrebno pri odločanju o teku obresti po 1.1.2002 upoštevati veljavno zakonodajo ne glede na to, da je obligacijsko razmerje, iz katerega izvirajo zamudne obresti, nastalo pred uveljavitvijo.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 40, 86, 86/1, 88, 123, 148, 148/2, 152, 152/3.
zaznamba izvršbe – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – pogoji za zaznambo izvršbe – uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti – omejena pravica do izjave v prvostopenjskem postopku – obrazloženost sklepa o vpisu
Izvršba se v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZIZ začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, upnik pa praviloma ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine ne določa drugače, zato se je zaznamba sklepa o izvršbi pravilno opravila že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, na zaznambo tudi ne vpliva predlog, ki ga je v izvršilnem postopku vložila pritožnikova žena, kot tudi ne zemljiškoknjižni predlog slednje, ki ga je po trditvah pritožnika ta vložila dne 27.6.2006. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odstavek 148. člena ZZK-1).