ZOR člen 219, 219. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 337, 337/3, 286, 286/2, 286/4, 337, 337/3.
pobotni ugovor
ZPP nima določbe, ki bi drugače urejala navedbe in dokaze v zvezi s pobotnim ugovorom. Namen pobotnega ugovora je, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka, zato za tak ugovor ne morejo veljati drugačna pravila, kot veljajo za druge navedbe v postopku. Če bi prišlo do okoliščin, s katerimi tožena stranka utemeljuje pobotni ugovor, po prvem naroku, bi s takšnimi okoliščinami tožena stranka lahko utemeljevala v skladu z 2. odst.286. čl. ZPP pobotni ugovor tudi na kakšnem od poznejših narokov (vse do konca obravnave na prvi stopnji).
predlog za vknjižbo lastninske pravice – listina, ki je podlaga za vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom – vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve – listina o soglasju imetnika prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis – načelo vrstnega reda
Res je predlagatelj postopka svojemu predlogu za vpis priložil tako sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe na račun stvarnega vložka kot tudi notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, vendar ne na način, predpisan v 36. čl. ZZK-1 v zvezi s 33. členom ZZK-1. Listina se spoji z zemljiškoknjižnim dovolilom. V obravnavanem primeru listini nista bili spojeni, zato ne ustrezata predpisanim pogojem.
nasprotna izvršba – subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – pravnomočnost sklepa o potrjeni prisilni poravnavi – uveljavljanje terjatve v pravdi
V skladu z določbami 67. člena ZIZ lahko poda dolžnik predlog za nasprotno izvršbo, ko je izvršba že opravljena v treh mesecih od dneva, ko je izvedel razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek (3. odst. 67. člena ZIZ). Vendar si navedeno določbo ZIZ sodišče prve stopnje napačno razlaga. Spregledalo je namreč pomen trimesečnega subjektivnega roka, v katerem lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo.
V kolikor pa upravni organ o statusu kmetije še ni odločil oziroma odločba upravnega organa še ni pravnomočna (tako stanje je v obravnavanem primeru), pa mora zapuščinsko sodišče postopek v skladu s 163. členom ZD v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP prekiniti do pravnomočne odločitve pristojnega organa o statusu kmetije.
starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - izbirna pravica
Tožnik je z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji v letu 2002 opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival. Na podlagi iste pokojninske dobe zato ne more zahtevati priznanja pravice do starostne pokojnine tudi v Sloveniji.
Terjatev tožeče stranke temelji na določbi 41. čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Gre torej za regresno terjatev združenja proti lastniku nezavarovanega vozila in ta terjatev, za katero ni določen poseben zastaralni rok, zastara v splošnem zastaralnem roku petih let (1. odst. 371. čl. ZOR).
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – prevalitev dokaznega bremena
Ker je tožeča stranka predložila zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je ona vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica sporne kleti, velja torej domneva, da je ona lastnica sporne kleti. Domneva lastninske pravice pomeni dejansko prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da domneva ne drži. Stališče prvostopnega sodišča, da mora tožeča stranka izkazati pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je zato zmotno.
Po določbi 83. člena ZDen (lex specialis) pa v novem zapuščinskem postopku ni dopustno posegati v pravna razmerja, nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih. Izhajajoč iz citirane določbe in določbe prvega odstavka 74. člena ZDen (opravi se nov zapuščinski postopek) darila, katerih vračanje je zahteval tožnik (zakoniti dedič), sploh niso predmet tega postopka, temveč bi lahko bila le predmet zapuščinskega postopka in z njim povezanega morebitnega pravdnega postopka, v katerem je bil izdan že navedeni sklep o dedovanju pod opr. št. O 360/48. Ta pa je že pravnomočen in v že pravnomočen sklep o dedovanju, izhajajoč iz določbe 83. člena ZDen, s tožbo, s katero se vtožuje vračunanje daril v dedni delež in s tem povezan obseg zapuščine, ni dopustno posegati. Tak zaključek pa izhaja tudi iz dejstva, da prejemniki daril (nepremičnin) niso bili toženci v tej pravdni zadevi, temveč njihovi pravni predniki, pri čemer se po prvem odstavku 78. člena ZDen dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, po drugem odstavku 78. člena ZDen pa pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
vračanje daril dedičev - nujni delež - preužitkarska pogodba
Če bi šlo za darilo, ko bi zapustnica svoje nepremično premoženje podarila svojemu vnuku - hčerkinemu sinu, tega premoženja ne bi bilo treba vračati v zapuščino zaradi okrnitve nujnega deleža v smislu četrtega odstavka 28. člena ZD, ker je treba vrednosti čiste zapuščine prišteti vrednosti daril, ki jih zapustnik kadarkoli in na katerikoli način naklonil osebam, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebam, ki bi v konkretnem primeru dedovale, to pa zapustničin vnuk, ki je pridobil nepremičnine z izročilno pogodbo, ni, ker je k dedovanju po zakonu po zapustnici bila poklicana njegova še živeča mati.
regulacijska začasna odredba – predpostavke za izdajo - trditveno in dokazno breme predlagatelja
V obravnavani zadevi ne gre le za to, da tožeča stranka ni uspela z verjetnostjo dokazati ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe, temveč za to, da tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe teh predpostavk sploh ni konkretizirano zatrjevala. To je, ni navajala dejstev, ki bi pomenili izkazovanje verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo predlagane začasne odredbe. Gre torej za pomanjkljivo dejansko podlago predlagane začasne odredbe.
ZD člen 123, 123/1, 132, 123, 123/1, 132. ZGD člen 394, 394/1, 415, 415/1, 416, 416/1, 394, 394/1, 415, 415/1, 416, 416/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 24, 24/3, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
dedovanje poslovnega deleža - prenehanje družbe - izbris družbe po uradni dolžnosti - pravno nasledstvo - prehod obveznosti - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
Smrt edinega družbenika družbe z omejeno odgovornostjo na pravno subjektiviteto takrat še obstoječe družbe ne vpliva, je pa z njegovo smrtjo v zapuščinsko maso vključen njegov poslovni delež v tej družbi, z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo. Ker preide v trenutku zapustnikove smrti pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče, je s smrtjo družbenika njegov poslovni delež v družbi pripadel dedičem, ki so s tem postali družbeniki družbe.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - obveznost vročitve sklepa o izvršbi novemu dolžniku - možnost ugovora novega dolžnika
Ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, mora sodišče dati novemu dolžniku možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji, kar pomeni, da mu je potrebno vročiti sklep o izvršbi, zoper katerega ima novi dolžnik možnost ugovora.
predlog za taksno oprostitev – predložitev dokazil o premoženjskem stanju – predlagatelj, ki ima pooblaščenca – pozivanje k dopolnitvi predloga
Kaj je dolžna stranka priložiti predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka predpisuje 2. dostavek 169. člena ZPP. Ker ima tožeča stranka pooblaščenca, ki je odvetnik, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožnice ni pozivalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila stroškov postopka, pač pa je štelo, da ni izkazala zakonskih pogojev za oprostitev in zato njen predlog kot neutemeljen zavrnilo.
zaznamba spora – pogoji – pridobitev lastninske pravice na izviren način
Čeprav je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper hčerko pravdnih strank, v tožbi ni zatrjevana nobena podlaga, s katero bi tožnik utemeljeval svoj zahtevek zoper njo. V posledici tega pa tudi ni mogoče šteti, da je pri hčerkinem solastninskem deležu na nepremičninah izpolnjen pogoj za zaznambo spora.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – spor o dejstvih – vračunavanje daril v nujni delež – darila, ki vplivajo na obseg zapuščine – spor o vrednosti daril
Zapuščinsko sodišče bi moralo najprej ugotoviti, za katera darila gre in ali so ta darila in njihova vrednost sporna. Šele nato pride v poštev napotitev na pravdo.
Določba 1. odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka in ki se v tej pravdi uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, se namreč uporablja za pravne posle med posamezniki. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak posel, saj tožeča stranka ni "posameznik", tovrstni posli spadajo v njen predmet poslovanja.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - pasivna legitimacija
Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji, spora rešiti le med pravdnima strankama.
Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za odlog izvršbe nista zatrjevala in izkazala nobene od zakonsko predvidenih predpostavk iz 1. odstavka 71. člena ZIZ. Ravno tako ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi izdan odlog izvršbe, dovoljen s sklepom in sta dolžnika nato podala nov predlog, da se izvršba ponovno odloži, za kar pa ni pravne podlage, saj, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sme sodišče na predlog dolžnika le enkrat odložiti izvršbo v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi (2. odstavek 71. člena ZIZ).