izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - ugovor po izteku roka - pogoji za izredni ugovor - zavrženje ugovora
Dolžnik sicer v principu pravilno opozarja, da je ugovor po izteku roka iz 56. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka. Vendar pa je v zvezi s tem pomembno določilo 2. odst. 56. čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik v takšnem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve, pri čemer sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
ZDR/90 člen 17, 17/1, 17/1-3, 18. ZOR člen 67, 67/1.
stari ZDR – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – obličnost – splošna pravila obligacijskega prava
Po ZDR/90 so se za vprašanja, ki niso bila posebej urejena v delovno pravnih predpisih, uporabljala splošna pravila obligacijskega prava, med drugim tudi pravilo o neobličnosti pogodb. Zato je bila pogodba o zaposlitvi lahko veljavno sklenjena (ali podaljšala), če ni bila sklenjena (podaljšana) v pisni obliki. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da sta se stranki ustno dogovorili za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas do dokončanja projekta oziroma do določenega datuma, je na ta datum tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala, saj pogodba o zaposlitvi za določen čas ni prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (ampak je bila le njena veljavnost za določen čas podaljšana).
Ker je tožnik pri toženi stranki namerno poškodoval prevozno sredstvo, s katerim je opravljal delo (dostavno vozilo), s čimer je onemogoči nemoteno opravljanje dela ter povzročil večjo gmotno škodo, je kršil določbo o prepovedi škodljivega ravnanja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo drugačne načine zadrževanja izplačila, so neveljavna - npr. da je trgovec ob letnih inventurah finančno odgovoren za morebitne manjke, oz. da sam krije njihov sorazmerni del. Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Ker tožnik ni podpisal dogovora o poravnavi manjka, ki ga je pripravila tožena stranka, so bili odtegljaji od plače nezakoniti tudi iz tega razloga.
invalidska pokojnina – vzrok invalidnosti – gostota pokojninske dobe
Ker je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ker do dneva nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninske dobe, ki bi pokrivala najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti, je njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
Invalidska komisija v sodnem sporu nima položaja sodnega izvedenca, ampak je lahko njeno mnenje le eden izmed dokazov. Ker je v presojani zadevi to mnenje prepričljivo in ni v nasprotju z medicinsko dokumentacijo v spisu, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo proste presoje dokazov utemeljeno štelo za dokazano, da je pri tožnici podana zmanjšana delovna zmožnost, zaradi katere je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in je pridobila pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu.
Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.
ZOR člen 1013. ZPP člen 339, 339/2-14. CZ člen 157.a, 157.g.
poroštvo – garancijska izjava – pravica poroka do vračila plačanega in obresti
Tožeča stranka se je po naročilu tožene z garancijsko izjavo zavezala, da bo, v kolikor začasno uvoženo blago po izteku predpisanega roka ne bo izvoženo, poravnala vse stroške carinskih dajatev. V razmerje s Carinskim uradom je vstopila kot porok za toženčeve dolgove.
ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5. ZIZ člen 62. ZPP člen 324, 324/4, 496.
podizvajalska pogodba - terminski plan - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve obveznosti - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V predmetni zadevi je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala pogodbeno kazen ob potrditvi računa št. 1, ki je hkrati končna situacija; to je storila tako, da je skupaj z vrnitvijo tožeči stranki potrjene situacije - računa št.1, tej poslala tudi rač. št. 2, s katerim je obračunala pogodbeno kazen.
zamuda dolžnika - določen rok za izpolnitev obveznosti - nastop zamude
Očitno je, da je bila med strankama zapadlost v plačilo dogovorjena (tožena stranka ni zavrnila računa iz razloga, ker datum zapadlosti v plačilo ne bi bil pravilen); rok za izpolnitev je torej bil določen, glede na 1. odst. 324. čl. ZOR pa pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičninami - nevarnost
V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 270. člena ZIZ, na katerega se je upnik skliceval v predlogu za izdajo začasne odredbe, to je, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Prepovedi odtujitve in obremenitve kar 8 parcel, na katere je bila izdana začasna odredba, ni moč enačiti s pojmom škode, ki je neznatna. Vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo, zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice. To velja v konkretnem primeru še toliko bolj, saj je prvostopno sodišče na upnikov predlog izdalo začasno odredbo kar na 8 parcel. Zato upnikova obrazložitev, da je dolžnik lastnik še nekaterih drugih neobremenjenih nepremičnin, ne izkazuje verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.
Poleg tega pa upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru splošnih trditev ni zatrjeval, kaj bi s predlagano začasno odredbo sploh dosegel, oziroma kaj naj bi bil namen le te. Ni namreč zatrjeval nevarnosti, da mu bo uveljavitev terjatve, zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, onemogočena ali otežena (prim. 2. odstavek 270. člena ZIZ). ZIZ v 3. odstavku 270. člena, na katerega se upnik sklicuje, res ne predpisuje, da bi moral upnik dokazovati nevarnost, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati. Nenazadnje je namen začasnih odredb ravno v tem, da se zavaruje terjatev, glede katere obstoji nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali otežena. Ker upnik nevarnosti ni zatrjeval, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe že iz tega razloga neutemeljen.