ZGD člen 436, 436/3, 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3, 501/3, 501.
izključitev družbenika iz d.o.o. - istočasnost nasprotnih zahtevkov na izključitev - pravica do tožbe
Škodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe. Takšnega zaključka ni mogoče ovreči niti s pritožbenimi trditvami, da je k ravnanju pritožnika prispeval tudi nasprotni družbenik. Vlogo in ravnanje drugega družbenika je namreč potrebno presojati v okviru presoje pogojev za izključitev tega družbenika, kar je bilo predmet istočasne presoje sodišča. Kakršnakoli ugotovitev s tem v zvezi pa ne izključuje utemeljenosti zahtevka na izključitev pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 436. člena ZGD (Ur.l. RS št. 30/93 do 45/01), oziroma 3. odst. 501. čl. sedaj veljavnega ZGD-1 (Ur.l. RS 42/2006) ima tožbeno pravico na izključitev drugega družbenika iz družbe samo družbenik iste družbe. V tem primeru je potrebno materialnopravno določbo, ki ureja tožbeno pravico razumeti tako, da mora biti ta predpostavka izpolnjena ob sami vložitvi tožbe. Tožeči stranki ni mogoče odreči tožbene pravice zaradi naključja, ki se je zgodilo po vložitvi tožbe, za katero je imel takšno upravičenje izkazano.
pokojnina po vojaških predpisih – tuj pokojninski sistem – izbirna pravica
Pravica do pokojnine na podlagi 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ imajo le tisti državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti in pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in ki so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik v Srbiji in Črni gori pridobil pravico do starostne pokojnine za isto pokojninsko dobo in tako izrabil izbirno pravico, ne more biti do upravičen starostne pokojnine po vojaških predpisih v Republiki Sloveniji.
Pritožbenega ponavljanja, da je bila tožena stranka že julija 1998 seznanjena z izločitvenim zahtevkom, zaradi česar bi lahko sama preverila navedbe tožeče stranke in ji vozilo že tedaj vrnila, tako, da do škode sploh prišlo ne bi, pa ni mogoče šteti kot trditve o zlorabi pravic oziroma ravnanja tožene stranke, storjenega z namenom oškodovanja tožeče stranke kot pravilno pojasnjuje prvostopno sodišče.
Za predmetno pravdno zadevo to pomeni, da bi za uspeh v tej pravdi tožeča stranka morala konkretizirati svoje trditve, da se je tožena stranka posluževala v ZIZ in ZPP predvidenih pravnih institutov zgolj z namenom škodovati tožeči stranki ali pa s ciljem, ki so v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Kaj takega pa iz omenjenih navedb tožeče stranke ne izhaja, niti tega tožeča stranka ni dokazovala, kot je prav tako pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi.
zamuda dolžnika - določen rok za izpolnitev obveznosti - nastop zamude
Očitno je, da je bila med strankama zapadlost v plačilo dogovorjena (tožena stranka ni zavrnila računa iz razloga, ker datum zapadlosti v plačilo ne bi bil pravilen); rok za izpolnitev je torej bil določen, glede na 1. odst. 324. čl. ZOR pa pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.
invalidska pokojnina – vzrok invalidnosti – gostota pokojninske dobe
Ker je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ker do dneva nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninske dobe, ki bi pokrivala najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti, je njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obvestilo o nameravani odpovedi - član sindikata
Dejstvo, da je tožnica pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejela istočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj - ker ni bila članica sindikata, ki bi lahko zahtevala njegovo sodelovanje v postopku - ni bila z ničemer ovirana pri uveljavljanju svojih pravic.
Začasno določeni količnik (količnik na delovnem mestu, na katerem je javni uslužbenec začasno razporejen) ne sme biti podlaga za določitev količnika za določitev osnovne plače v skladu z določbo 4. odstavka 195. člena ZJU, po kateri uradniki obdržijo količnike za določitev osnovne plače, pridobljene z napredovanjem po ZRPJS. Začasno določen količnik velja le za čas trajanja začasne razporeditve.
Če javni uslužbenec na podlagi 24. člena ZJU-UPB2 vloži zahtevo za odpravo kršitev skupaj s pozivom delodajalcu, da odpravi kršitve v zakonskem roku 15 dni in delodajalec na to zahtevo odgovori, je potrebno tak odgovor šteti za dokončno odločitev delodajalca. Tožnik je v nadaljnjih 30 dneh pravilno vložil tožbo zoper toženo stranko na podlagi 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZPP člen 319, 324, 339, 339/2-12 ZUE člen 13, 13/4.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve – izrek sodbe
S tem, ko je obstoj terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena ponovno navedlo v 2. točki izreka, je še enkrat odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Taka terjatev se sicer lahko uveljavlja v pobot, v takem primeru pa izrek sodbe ne vsebuje tistega dela v katerem se ugotavlja obstoj toženčeve terjatve (ker je ta že pravnomočno ugotovljena).
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - varstvo dela - svoboda dela
Po 66. členu URS (varstvo dela) država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja nujno zakonsko varstvo. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena v skladu z zakonskimi določbami, ne gre za kršitev navedene določbe URS. Tožena stranka s sklenitvijo delovnega razmerja za določen čas tudi ni kršila ustavne pravice iz 49. člena URS (svoboda dela), saj ta določba ne zagotavlja pravice do sklenitve delovnega razmerja (za nedoločen čas), ampak zagotavlja svobodo dela, prosto izbiro zaposlitve in dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - ugovor po izteku roka - pogoji za izredni ugovor - zavrženje ugovora
Dolžnik sicer v principu pravilno opozarja, da je ugovor po izteku roka iz 56. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka. Vendar pa je v zvezi s tem pomembno določilo 2. odst. 56. čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik v takšnem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve, pri čemer sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.