ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti - odločanje na podlagi izvedenih dokazov
Ker je sodišče prve stopnje o predlagani začasni odredbi odločilo le na podlagi navedb tožeče in tožene stranke, le-te pa se razlikujejo o pravno odločilnih dejstvih, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Stranka, ki ni uspela, tako ni mogla dokazovati pravočasno predlaganih pravno odločilnih dejstev in dokazov, saj jih sodišče ni izvajalo.
ZOdv člen 17, 17/1, 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 9, 22, 22/1, 22/2, 9, 22, 22/1, 22/2.
odvetniški stroški - zastopanje več oseb - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Odvetnik, ki v pravdnem postopku zastopa le eno stranko, neupravičeno zahteva povišanje vrednosti storitve, ker na nasprotni strani nastopa več strank, ki niso enotni sosporniki. Do povišanja vrednosti storitve je upravičen le tisti odvetnik, ki zastopa več strank.
Obvezne razlage, ki jo sprejme Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, sodišče ni dolžno upoštevati.
ZD člen 163, 163. ZDKZ člen 11, 21, 11, 21. ZDKG člen 1, 5, 7, 21, 1, 5, 7, 21. ZPP člen 315, 366, 315, 366.
dedovanje zaščitenih kmetij - oporočni dedič - merila za določitev prevzemnika kmetije - vmesni sklep o dedovanju
Niti ZD niti ZDKG ne izključujeta možnosti izdaje vmesnega sklepa o dedovanju. Zlasti se tak sklep lahko izkaže za smotrnega v primeru določitve prevzemnika zaščitene kmetije, saj zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. S tem, da sodišče določi tega dediča (prevzemnika), pa ni nujno, da odloči že tudi o vseh drugih pravicah drugih dedičev in oziroma oseb, ki jim pripada kakšna pravica iz zapuščine - ravno to bo predmet končnega sklepa.
ZDKG se v poglavju, ki ureja oporočno dedovanje, ne sklicuje na določilo 7. člena ZDKG, ki določa pravila, po katerih se na podlagi zakona deduje zaščitena kmetija v primeru, če je več sodedičev istega vrstnega reda. Prejšnji ZDKZK se je za razliko od ZDKG tudi pri oporočnem dedovanju (21. člen ZDKZK) skliceval na določilo 11. člena ZDKZK, ki je določal podobna pravila za primer dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je ta zakon ustavno sodišče (Uradni list RS, št. 76/94) razveljavilo, ker je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in lastninsko pravico. To pa pomeni, da je novi zakon na tem področju dopustil oporočitelju večjo svobodo pri izbiri dediča zaščitene kmetije, saj je (z določeno izjemo) omejen le s tem, da jo prepusti enemu dediču, drugih kriterijev, ki jih zakon sicer določa za dedovanje na podlagi zakona, pa ni dolžan upoštevati.
Zahtevka za vrnitev nazaj na delo ni potrebno uveljavljati najkasneje do konca postopka na prvi stopnji v okviru spora o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Ker v ZTPDR ni predviden poseben rok za uveljavljanje obveznosti vrnitve na delo, je potrebno pri uveljavljanju reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v povezavi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja upoštevati splošni zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja, če reintegracijski zahtevek ni bil postavljen v okviru spora o prenehanju delovnega razmerja.
Ker je od ustanovitve služnosti do vložitve tožbe minilo šele osemnajst let, je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da bi imela tožeča stranka kvečjemu zahtevek na prenehanje služnosti, o prenehanju služnosti pa ni navajala ničesar.
Odstop od načela neposrednosti, kot v konkretnem primeru, bi bil dopusten iz tehtnih razlogov, ali če s tem soglašata pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo predvsem na oceno izpovedbe priče, zaslišane v drugem postopku, torej ko je prebralo zapisnik o zaslišanju. Sodišče prve stopnje je tako kršilo načelo neposrednosti iz 4. čl. ZPP kot eno temeljnih načel pravdnega postopka, na ta način je strankam, tožencu, onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo in je zato bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211/4, 211, 211/1, 211/2, 211/4. ZKP člen 369/4, 369/4. ZVOP-1 člen 74, 74/1, 74/2, 74, 74/1, 74/2.
tatvina - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - dokončanje kaznivega dejanja tatvine - odvzem tuje premične stvari
Izvršitveno dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ je odvzem tuje premične stvari. V teoriji in praksi je uveljavljena tako imenovana aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem storilec omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari. Ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.
ZOR člen 263, 866, 869, 869/1, 881. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o organiziranju potovanja – posredniška pogodba o potovanju – kršitve pogodbenih oz. zakonskih obveznosti s strani organizatorja potovanja – poslovna škoda – poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti
Tožniki so zaradi skoraj dve urne zamude vlaka v pristanišče Civitavecchie prišli prepozno, saj je ladja že odplula. Zaradi navodil tožene stranke, da bo mogoče vkrcanje opraviti v Messini, so se tožniki morali vrniti v Rim in ta transfer plačati, nato do odhoda vlaka v Messino deponirati prtljago, večerjati (večerjo so sicer imeli plačano na ladji), plačati vlak v Messino, zajtrk v Messini, ki ga bi prav tako sicer imeli na ladji in plačati taksi iz Messine do pristanišča. Gre torej za materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala ob (nepravilni) izpolnitvi pogodbe o organiziranju potovanja. Gre za obliko poslovne škode, zato bi bili toženi stranki lahko prosti te odgovornosti le v primeru, če bi dokazali, da nista mogli pravilno izpolniti svoje obveznosti oz., da sta zamudili z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih nista mogli preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (263. člen ZOR).
79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti. V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni.
ZJSRS člen 28. ZPP člen 29, 47, 29, 47. ZMZPP člen 74, 74.
pristojnost - slovenska jurisdikcija - preživnina
Sodišče na območju Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tem sporu, vsled česar je tožbo zavrglo. Ob predhodnem preizkusu tožbe je ugotovilo, da je toženec oseba s stalnim prebivališčem v Ruski federaciji, torej v državi, ki ni država članica v smislu Uredbe ES 44/2001, ki določa pogoje pod katerimi je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici.
Namen norme, po kateri mora avtobus zaustaviti na avtobusnem postajališču, ni v tem, da bi na ta način preprečili izstopajočim, da prečkajo cesto na nezavarovanem mestu, ampak v tem, da lahko potniki varno izstopijo iz avtobusa (oziroma vstopijo vanj) in da lahko promet na cesti v času, ko je avtobus na postajališču, poteka nemoteno.
Res je, da je na povratnici za navedbo naslovnice pošiljke, ki ni tožena stranka, pripis "za B.N.", vendar je podpis prejemnika pošiljke nečitljiv, podpis toženke na pooblastilu pooblaščencu za zastopanje pa je že na pogled povsem drugačen od podpisa na povratnici, tako da na podlagi navedenega ni mogoče zaključiti, da je bila tožba toženi stranki sploh vročena v odgovor.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1. OZ člen 147, 147/2, 147, 147/2.
odgovornost pravne osebe - zahteva za povrnitev škode neposredno od delavca - namen - eventualna maksima - nova dejstva v pritožbi
Tožnik (kot oškodovanec) lahko zahteva povrnitev škode neposredno od toženca (kot delavca), le če je ta škodo povzročil namenoma (2. odst. 147. čl. OZ oz. 2. odst. 170. čl. ZOR).
Namen je najtežja oblika krivde. Potrebno je zavedanje povzročitelja o nedopustnosti svojega ravnanja in posledicah in tudi volja za njihov nastanek.
smrt dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti
Smrt fizične osebe in njej sledeča nesposobnost biti stranka že ob vložitvi predloga za izvršbo pomeni, da postopka ni mogoče niti začeti niti voditi, pri tem pa ni pomembno, s kakšno skrbnostjo je upnik ravnal.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.
tožba za razveljavitev pogodbe – oblikovalna tožba – ugotovitvena tožba – izpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote – skrbnost, ki se zahteva v prometu
V obravnavani pravdni zadevi ne gre za ugotovitveno tožbo pač pa za oblikovalno tožbo, saj gre za takšno vrsto oblikovalne pravice, ki jo je mogoče uveljaviti le s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe (glej dr. Aleš Galič in drugi avtorji: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga GV Založba 2006, stran 164).
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe strank - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Dolžnik šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami ne more več uspeti.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 337, 337. OZ člen 1060, 1060.
dokazno breme - vzročna zveza - pritožbena novota
Glede na dokazno breme je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ob opisanem dejanskem stanju ni dokazala, da z obratovanjem lokala ni mogla začeti zaradi ravnanja tožene stranke in da torej ni podana vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
Pogodbeni prenos vseh pravic in obveznosti (nastopa v državni rokometni ligi) nikakor ne pomeni pravnega nasledstva, torej popolnega vstopa v pravni položaj nekega pravnega subjekta.