Ni izkazana jurisdikcija domačega sodišča v primeru regresnega zahtevka J. j. in p. s. RS zoper toženca (državljana BiH), ki nima stalnega ali začasnega prebivališča v RS.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti - odločanje na podlagi izvedenih dokazov
Ker je sodišče prve stopnje o predlagani začasni odredbi odločilo le na podlagi navedb tožeče in tožene stranke, le-te pa se razlikujejo o pravno odločilnih dejstvih, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Stranka, ki ni uspela, tako ni mogla dokazovati pravočasno predlaganih pravno odločilnih dejstev in dokazov, saj jih sodišče ni izvajalo.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Z določbo 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ je omejen obseg, v katerem so lahko določena dolžnikova sredstva predmet izvršbe. Sredstva pod navedenim limitom ne morejo biti predmet izvršbe. Če je izvršba dovoljena na predmetu, ki ne more biti predmet izvršbe je to razlog, ki izvršbo preprečuje. Takšna ugotovitev pa pogojuje ustavitev izvršbe.
Zahtevka za vrnitev nazaj na delo ni potrebno uveljavljati najkasneje do konca postopka na prvi stopnji v okviru spora o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Ker v ZTPDR ni predviden poseben rok za uveljavljanje obveznosti vrnitve na delo, je potrebno pri uveljavljanju reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v povezavi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja upoštevati splošni zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja, če reintegracijski zahtevek ni bil postavljen v okviru spora o prenehanju delovnega razmerja.
izločitev dokazov - glavna obravnava - pritožba zoper sklep o izločitvi
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z navedbami pritožnika, da strokovno mnenje izvedenca V. K. in odgovori na njegove zaključke izvedenca J. P. ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba izločiti in da gre v konkretnem primeru zgolj za izvajanje pravice obdolženca, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki mu utegnejo koristiti, vendar je moralo drugostopno sodišče pritožbo kljub temu zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. odst. 340. člena ZKP. Na podlagi istega določila bo lahko pritožnik enake razloge uveljavljal v morebitni pritožbi zoper sodbo.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 337, 337. OZ člen 1060, 1060.
dokazno breme - vzročna zveza - pritožbena novota
Glede na dokazno breme je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ob opisanem dejanskem stanju ni dokazala, da z obratovanjem lokala ni mogla začeti zaradi ravnanja tožene stranke in da torej ni podana vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
Pogodbeni prenos vseh pravic in obveznosti (nastopa v državni rokometni ligi) nikakor ne pomeni pravnega nasledstva, torej popolnega vstopa v pravni položaj nekega pravnega subjekta.
ZOR člen 263, 866, 869, 869/1, 881. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o organiziranju potovanja – posredniška pogodba o potovanju – kršitve pogodbenih oz. zakonskih obveznosti s strani organizatorja potovanja – poslovna škoda – poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti
Tožniki so zaradi skoraj dve urne zamude vlaka v pristanišče Civitavecchie prišli prepozno, saj je ladja že odplula. Zaradi navodil tožene stranke, da bo mogoče vkrcanje opraviti v Messini, so se tožniki morali vrniti v Rim in ta transfer plačati, nato do odhoda vlaka v Messino deponirati prtljago, večerjati (večerjo so sicer imeli plačano na ladji), plačati vlak v Messino, zajtrk v Messini, ki ga bi prav tako sicer imeli na ladji in plačati taksi iz Messine do pristanišča. Gre torej za materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala ob (nepravilni) izpolnitvi pogodbe o organiziranju potovanja. Gre za obliko poslovne škode, zato bi bili toženi stranki lahko prosti te odgovornosti le v primeru, če bi dokazali, da nista mogli pravilno izpolniti svoje obveznosti oz., da sta zamudili z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih nista mogli preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (263. člen ZOR).
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je toženec terjatev plačal, sočasno pa ni privolil v umik tožbe, čeprav je tožeča stranka tožbo takoj po izpolnitvi umaknila, je odločitev sodišča prve stopnje, da gre za zakrivljene stroške, ki jih je povzročil toženec, pravilna.
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211/4, 211, 211/1, 211/2, 211/4. ZKP člen 369/4, 369/4. ZVOP-1 člen 74, 74/1, 74/2, 74, 74/1, 74/2.
tatvina - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - dokončanje kaznivega dejanja tatvine - odvzem tuje premične stvari
Izvršitveno dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ je odvzem tuje premične stvari. V teoriji in praksi je uveljavljena tako imenovana aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem storilec omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari. Ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.
79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti. V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pogoji za oprostitev sodne takse v obravnavanem primeru niso podani, saj iz vloge dedinje izhaja, da za oprostitev plačila sodne takse prosi, ker denar, ki bi ga porabila za plačilo takse, potrebuje za nakup stanovanja in ne iz razloga, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in svojega otroka.
Toženka tudi v pritožbi ne zatrjuje, da ne bi bila zmožna delati, ampak očitno meni, da zadošča, da ni nikjer zaposlena in bo zato njena obveznost preživljanja njenega otroka manjša. Prvostopno sodišče je zato pravilno ugotovilo toženkine pridobitne zmožnosti, prav tako pa je ob razdelitvi bremena preživljanja na oba starša pravilno upoštevalo dejstvo, da je otrok pri očetu, kar ne glede na pogostnost stikov s toženko pomeni, da je na očetu skrb za vsakodnevno vzgojo in varstvo ter tudi pokrivanje vsakodnevnih nepredvidenih izdatkov.
smrt dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti
Smrt fizične osebe in njej sledeča nesposobnost biti stranka že ob vložitvi predloga za izvršbo pomeni, da postopka ni mogoče niti začeti niti voditi, pri tem pa ni pomembno, s kakšno skrbnostjo je upnik ravnal.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1. OZ člen 147, 147/2, 147, 147/2.
odgovornost pravne osebe - zahteva za povrnitev škode neposredno od delavca - namen - eventualna maksima - nova dejstva v pritožbi
Tožnik (kot oškodovanec) lahko zahteva povrnitev škode neposredno od toženca (kot delavca), le če je ta škodo povzročil namenoma (2. odst. 147. čl. OZ oz. 2. odst. 170. čl. ZOR).
Namen je najtežja oblika krivde. Potrebno je zavedanje povzročitelja o nedopustnosti svojega ravnanja in posledicah in tudi volja za njihov nastanek.
ZJSRS člen 28. ZPP člen 29, 47, 29, 47. ZMZPP člen 74, 74.
pristojnost - slovenska jurisdikcija - preživnina
Sodišče na območju Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tem sporu, vsled česar je tožbo zavrglo. Ob predhodnem preizkusu tožbe je ugotovilo, da je toženec oseba s stalnim prebivališčem v Ruski federaciji, torej v državi, ki ni država članica v smislu Uredbe ES 44/2001, ki določa pogoje pod katerimi je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici.
Odstop od načela neposrednosti, kot v konkretnem primeru, bi bil dopusten iz tehtnih razlogov, ali če s tem soglašata pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo predvsem na oceno izpovedbe priče, zaslišane v drugem postopku, torej ko je prebralo zapisnik o zaslišanju. Sodišče prve stopnje je tako kršilo načelo neposrednosti iz 4. čl. ZPP kot eno temeljnih načel pravdnega postopka, na ta način je strankam, tožencu, onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo in je zato bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
1. odstavek 498. člena ZKP določa, da predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Torej že sam zakon govori le o nevarnosti, da bi bili predmeti uporabljeni za kaznivo dejanje, in ni potrebno, da bi ti predmeti že bili uporabljeni pri kaznivem dejanju.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.
Ker je od ustanovitve služnosti do vložitve tožbe minilo šele osemnajst let, je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da bi imela tožeča stranka kvečjemu zahtevek na prenehanje služnosti, o prenehanju služnosti pa ni navajala ničesar.