Obveznost plačila toženih strank ne izvira iz zadolžnice, temveč iz njune zaveze za izpolnitev obveznosti iz mandatnega razmerja med tožnikom in J. d.o.o. ter J. GmbH.
vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - kasko zavarovanje - domneva o alkoholiziranosti
Takojšnja zapustitev kraja prometne nesreče in pozna obvestitev policije o nesreči, predstavljalo zavestno izmaknitev preiskavi o njegovi alkoholiziranosti.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 45, 45/1, 116, 116/3, 120, 120/2, 121, 121/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje osebnega avta in tovornjaka - obojestranska krivda
Delež krivde drugega toženca znaša 80 %. Njegova kršitev pravila, kako se mora izključiti iz prometa s ceste, ki je rezervirana za promet z motornimi vozili, je mnogo hujša od tožnikove kršitve, povzročila pa je tudi začetno nevarno situacijo in s tem predstavlja primarni razlog za nastanek nesreče. Tožnik, ki je vozil za njim, je bil premalo pozoren na dogajanje pred seboj in zato glede na dano situacijo vozil prehitro, zaradi česar ni pravočasno zaznal namere in dejanske spremembe smeri vožnje tovornjaka. Zato ni reagiral z zmanjšanjem hitrosti ali spremembo smeri svoje vožnje, čeprav bi glede na dejanske ugotovitve izvedencev to lahko storil in s tem preprečil trčenje ali vsaj zmanjšal njegove posledice.
Pri odločanju o dovoljenosti pritožbe je potrebno obravnavati vprašanje, kakšna je pravna narava sosporništva strank glede na učinke tega sosporništva.
skupno premoženje zakoncev - izstavitev zemljiškoknjižne listine - obligacijskopravni zahtevek - soglasje zakonca - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - naknadna vlaganja v nepremičnino
Vlaganje posameznega zakonca brez soglasja drugega zakonca v nepremično premoženje po razpadu zakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati, saj tedaj skupno premoženje ne nastaja več. Res se zaradi kasnejšega vlaganja poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev drugega zakonca in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
V sporih zaradi zvišanja preživnine se dovoljenost revizije presoja po kriteriju iz drugega odstavka 367. člena ZPP, saj kriterij iz 1. točke tretjega odstavka istega člena ne pride v poštev.
ZOR člen 897.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2, 358, 358-1.
premoženjsko zavarovanje - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pravilna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev pravne podlage za odločitev sodišča
Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi sodišče druge stopnje na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. To pomeni, da ni vezano na pravno presojo, sprejeto na prvi stopnji, vendar ob pogoju, da so v celoti upoštevane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so odločilnega pomena.
Opredelitev pravne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki je morda v posameznih elementih izostala v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ne predstavlja niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
koristi otroka - predodelitev otroka - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka enemu od staršev - onemogočanje stikov z otrokom
Ravnanje enega od staršev, ki preprečuje drugemu roditelju stike z otrokom, je lahko podlaga za utemeljenost zahtevka za predodelitev otroka, vendar le, če je to v skladu z otrokovimi koristmi in interesi in če to ne kaže na obračunavanje med staršema.
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 40, 40/2, 40/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - izselitev iz stanovanjske hiše
Tožeča stranka z navedbo vrednosti spornega predmeta 50.000 SIT in tožena stranka z neuveljavljanjem ustreznega ugovora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP, si nista pravočasno zagotovili pravice do revizije.
ZZZDR člen 79.ZPP člen 339, 339/2-14, 409, 409/1, 410, 410/3.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let
obnova kazenskega postopka - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa
Ni sprejemljivo nakazovanje zahteve, da ima enak učinek, kot v določbi 416. člena ZKP navedeni pogoji, tudi dejstvo, da je bil kazenski zakonik, na podlagi katerega je bila obsojencu izrečena pravnomočna obsodilna sodba, odpravljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravni interes za vložitev zahteve - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zagovornikovo stališče, da bi moralo sodišče s plačilom stroškov obremeniti zasebnega tožilca namesto proračun, je sicer glede na določbo 1. odstavka 96. člena ZKP pravno pravilno, vendar pa je hkrati treba ugotoviti, da za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz omenjenega razloga zagovornik nima pravnega interesa, kar pa je ena od procesnih predpostavk vsakega postopka. Zatrjevana kršitev zakona namreč obsojencu ne more biti v škodo, saj ne posega v njegov pravni položaj, četudi mu bodo stroški postopka v tem delu povrnjeni iz proračuna, po navedeni določbi pa bi mu jih moral plačati zasebni tožilec.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Ker oškodovanec kot tožilec med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so v 1. odstavku 421. člena ZKP našteti taksativno, ni naveden, je njegova zahteva nedovoljena.
ZKP člen 89, 89/1, 129, 129/1, 421, 421/3, 424, 424/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - rok za vložitev zahteve
Pravno relevanten je samo tisti upravičeni razlog iz 1. odstavka 89. člena ZKP, ki je trajal do konca roka za opravo procesnega dejanja. Če je še pred pretekom roka prenehal razlog, ki je obdolžencu preprečeval opraviti procesno dejanje, vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ne glede na rok, ki ga je imel obdolženec po prenehanju ovire še na razpolago za opravo procesnega dejanja.
Ker nihče ni napovedal pritožbe, je sodba postala pravnomočna s potekom roka za napoved pritožbe.
ZKP člen 378, 378/1, 420, 420/2, 442, 442/2, 445, 445/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni mogoče pritrditi stališču obsojenčevega zagovornika, da pritožbeno sodišče ni obrazložilo, zakaj zagovornika ni obvestilo o seji, na kateri je odločilo o pritožbi, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je namreč pojasnilo, da predlogu ni ugodilo, ker je spoznalo, da navzočnost zagovornika ne bi bila koristna za razjasnitev stvari, pri čemer ni odveč poudariti, da je obsojenčev zagovornik v pritožbi le predlagal, da se ga povabi na sejo senata, ne da bi hkrati pojasnil, zakaj naj bi bila njegova navzočnost koristna za razjasnitev stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora v preiskavi, ki ga je izdal zunajobravnavni senat na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP, glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.
Ker se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) iztekel 8.9.2003, je 9.9.2003 vložena zahteva prepozna. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
Ker iz izreka kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ/51 ni razviden opis namena izpodkopati oblast, obrambno moč ali gospodarski temelj oziroma bratstvo in enotnost, v tem delu niso opisani vsi znaki kaznivega dejanja. Zato je podana kršitev kazenskega zakona, saj očitano dejanje ni kaznivo dejanje.
roki - pritožba, vložena pri nepristojnem sodišču - nevednost vložnika - pravnomočnost sodbe - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo - beneficium cohaesionis
Višje sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbi zagovornikov obeh obdolženih kot neutemeljeni in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ob dejstvu, da je eden od obdolžencev tudi sam pravočasno vložil pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, o kateri pa ni bilo odločeno, je bilo treba razveljaviti sklep o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene, prav tako pa razveljaviti drugostopenjsko sodbo, in sicer z upoštevanjem določila 387. člena ZKP tudi glede drugega obdolženca, ki zoper prvostopenjsko sodbo ni vložil pritožbe, ter vrniti zadevo višjemu sodišču, da bo odločilo o vseh treh pritožbah.