dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kapitalizacija zamudnih obresti - stranska terjatev in vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odločitev o (zamudnih) obrestih ni mogoče prištevati (z njihovo kapitalizacijo) k vrednosti spora zaradi dovoljenosti revizije - gre namreč za stransko terjatev (drugi odstavek 39 člena ZPP).
stroški kazenskega postopka - dolžnost plačila stroškov - vnaprejšnje plačilo - stroški oškodovanca v primeru obsodilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Pomen določbe 1. odstavka 97. člena ZKP je treba razlagati tako, da je oškodovanec sicer dolžan plačati stroške pooblaščenca vnaprej ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka, vendar pa je v primeru, če je obdolženec spoznan za krivega, od njega upravičen zahtevati povračilo teh stroškov, saj tudi nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca spadajo med stroške kazenskega postopka (2. odstavek 92. člena ZKP).
vzročna zveza - telesne bolečine - višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - poklicna bolezen - krivdna odgovornost delodajalca - teorija adekvatne vzročnosti - povrnitev negmotne škode - konkurenca več vzrokov za nastanek škode
Pri tožničinih težavah na pulmološkem, dermatološkem in psihičnem področju, gre za kombinacijo in konkurenco več vzrokov, ki izvirajo iz sfer obeh pravdnih strank. Do kliničnih znakov astme je prišlo ob tožničini alergiji na alergene človekovega okolja in dodanem delovanju alergenov iz delovnega okolja. Do urtikarije je prišlo zaradi mehaničnega draženja tožničine nenormalno preobčutljive kože, lesni prah pa je lahko tudi dodatni vzrok. Zaradi slabše strukturiranosti svojega ega je tožnica na pulmološke in dermatološke težave reagirala s čustveno labilnostjo in svoje stiske doživljala v pretežni meri kot somatske težave oziroma jih je somatizirala z alergijskimi reakcijami. Gre torej za skupno delovanje več vzrokov iz sfere obeh pravdnih strank, katerih natančna razmejitev ni mogoča. Zato sta obe sodišči presodili, da je le polovico vzrokov za nastanek škode mogoče pripisati vzrokom iz delovnega okolja, ostalo polovico pa tožničinim osebnostnim lastnostim in stanjem.
upravičenec do denacionalizacije - odvzem pravice uporabe na zemljišču
Upravičenec do denacionalizacije je tudi tisti, ki mu je bila odvzeta pravica uporabe na zemljišču, ne glede na to, ali je to prejšnji lastnik zemljišča ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.
postopek izdaje lokacijskega dovoljenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
V postopku na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je tožena stranka pravilno razveljavila prvostopno odločbo in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja
Načeloma je treba presojati prispevek zakoncev v zakonski skupnosti celovito in ni mogoče drobiti lastninske pravice na posameznih premičnih in nepremičnih stvareh. To še zlasti tedaj, ko je zatrjevano skupno premoženje zaščitena kmetija in različen lastninski režim na posameznih parcelah ni mogoč.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih okoliščin ocenilo, da je bil obsojenec pri zaslišanjih v takšnem psihofizičnem stanju, da je bil sposoben svobodno in zavestno odločati, ali bo podal ali odklonil zagovor. S tem, ko vložnik zahteve izpodbija navedene ugotovitve pravnomočne sodbe in prepričuje v nasprotno, ponuja drugačno presojo pravno relevantnih procesnih dejstev; s tem pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katerega po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
legalizacija gradnje - komunalni prispevek - odmera stroškov po predpisu, ki je veljal v času odmere
Če je tožnica po prejšnjih predpisih plačala sorazmerni del stroškov za pripravo stavbnega zemljišča, so ji bili po izdaji lokacijskega dovoljenja zaradi legalizacije gradnje upravičeno odmerjeni stroški za opremljanje stavbnega zemljišča po predpisu, ki velja v času te odmere, pri čemer je bilo upoštevano, da je stroške priprave že plačala in ji niso bili ponovno zaračunani.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - razdružitev postopkov
S tem, ko je sodišče eno tožbo dveh tožnikov zoper dva upravna akta obravnavalo ločeno, ni kršilo določb ZUS. Podlaga za tako postopanje je v določbi 41. člena ZUS.
uporabno dovoljenje - položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - upravljalka odvisne družbe
Gospodarska družba, ki upravlja odvisno družbo, v katere sredstvih so nepremičnine, ki mejijo na nepremičnine investitorja, ki se mu izdaja uporabno dovoljenje, ni stranka v postopku izdaje tega uporabnega dovoljenja.
ZGO člen 36. ZUN člen 53, 54, 55, 57. ZUS člen 73.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - uveljavljanje ugovorov lokacijske narave
Z gradbenim dovoljenjem se na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja določajo le tehnološko-tehnične rešitve gradnje, ne pa njegova umestitev v prostor. Zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se tičejo lokacije. Te je mogoče uveljavljati le v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
uporabno dovoljenje - položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - prenos investitorskih pravic na drugo osebo
Oseba, ki ni investitor ali udeleženec pri gradnji objekta, ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Če je prvotni investitor med gradnjo prenesel investitorske pravice na drugo osebo, prvotni investitor ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja drugemu investitorju.
ZGJS člen 27, 27/2. ZGD člen 250, 250/2.ZUP člen 207, 207/1, 209, 209/2.
pravni interes - razlogi za razrešitev - imenovanje in razrešitev predsednika uprave - sestavni deli akta o razrešitvi
Imenovanje in razrešitev predsednika uprave v javnem podjetju ureja 27. člen ZGJS. Sklep o razrešitvi ni upravni akt, ki bi bil sprejet v upravnem postopku in bi moral imeti vse sestavne dele iz 1. odstavka 207. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da se tožnikov pravni položaj tudi v primeru uspeha s pritožbo ne more izboljšati, je njegov pravni interes prenehal.
dovolitev priglašenih del - izvedba interne plinske napeljave s priključitvijo na komunalni priključek - legalizacija obstoječe plinske napeljave - gradbeno dovoljenje
Za dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po določbi 37a člena ZGO. Vlogo za priključitev na komunalni priključek, zgrajen brez predpisanih dovoljenj, je treba zavrniti.
dovoljenje za gradnjo - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - plačilo komunalnega prispevka
Brez potrdila o plačanem komunalnem prispevku oz. o tem, da je gradnja oproščena plačila tega prispevka, ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja ter tudi ne sprememb gradbenega dovoljenja.
ugotovitev državljanstva - domovinska pristojnost v BIH
Ne šteje se za državljana Republike Slovenije oseba, ki na dan 28.8.1945, ko je začel veljati Zakon o državljanstvu DFJ (kasneje Zakon o državljanstvu FLRJ - ZDrž) ni imel domovinske pristojnosti v Sloveniji in tudi ni podal izjave pred pristojnim organom, da želi pridobiti državljanstvo Slovenije.
denacionalizacijski postopek - ugotavljanje državljanstva - oprostitev plačila sodnih taks v postopku ugotavljanja državljanstva
Ker se po 1. odstavku 71. člena ZDen takse v denacionalizacijskem postopku ne plačajo, se takse ne plačajo niti v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen, ker je to predhodno vprašanje denacionalizacijskega postopka.
ZUN člen 50. ZUP (1986) člen 139, 223, 223/1, 230, 249, 249/9-49. ZUS člen 59, 59/1, 74.ZPVAS člen 8, 9.
lokacijsko dovoljenje - lastnost stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja - član agrarne skupnosti
Vlogo za priznanje lastnosti stranke, ki jo oseba, ki želi biti stranka v postopku, vloži po izdaji prvostopne odločbe v zadevi, v kateri želi ta oseba status stranke, mora upravni organ glede na postopkovni stadij zadevo obravnavati kot pritožbo ali pa kot predlog za obnovo upravnega postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86. Ker so po ZPVAS nosilci pravic za vračilo premoženja člani agrarne skupnosti, ne pa agrarna skupnost, so lahko stranke v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja tretje osebe za zemljišče, ki je predmet vračanja po ZPVAS le člani oziroma član ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, ne pa agrarna skupnost.
Tožena stranka je pravilno zavrnila pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje, s katero je ta izrekel za nično odločbo urbanističnega inšpektorja, s katero je odredil, da si mora tožnik za nedovoljen poseg v prostor (adaptacijo objekta) kot sanacijo pridobiti lokacijsko dovoljenje, ker bo v nasprotnem primeru to opravilo pooblaščeno podjetje. Pri tem pa je bila nepravilno označena tudi parcela, na kateri tožnik gradi brez lokacijskega dovoljenja.