razrešitev direktorja pred potekom časa - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka - glavna obravnava
S tem, ko je tožnik v tožbi zahteval svoje zaslišanje in uveljavljal razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
Čeprav je bila prijava potrebe po delavcu na zavod za zaposlovanje kasneje res spremenjena, tako da je bil spremenjen tudi sam opis delovnega mesta in kategorija zahtevnosti, je v bistvu tožena stranka še vedno imela prosto samo to delovno mesto, za katerega pa je očitno po dogovoru z zavodom omilila nekatere pogoje in zahteve in na njem zaposlila tožnika. Čeprav so bili pogoji in zahteve omiljeni, to še ne pomeni, da ni bilo kot prosto objavljeno to delovno mesto in da so se spreminjali tudi ostali pogoji za njegovo zasedbo.
ZO člen 46, 88, 88/1.ZS člen 3, 3/1. ZTPDR člen 86, 86/3.ZRPJZ člen 9.
plačilni razred - plačilni količnik - razporeditev - akt vodenja in poveljevanja - odločanje o pravicah iz delovnega razmerja
1. Urejanje plače delavcev na obrambnem področju, vključno z določanjem plačnih osnov posameznega delavca ali za posamezno delovno mesto, po svoji vsebini ne more biti predmet aktov vodenja in poveljevanja, temveč gre za vprašanja, ki se tudi na obrambnem področju urejajo v skladu s predpisi o delavcih v državnih organih. 2. V tabeli tipičnih delavnih mest opredeljeni količniki predstavljajo zakonsko zagotovljen nivo osnovnih plač za posamezna delovna mesta v državni upravi, ki jih niti s kolektivno pogodbo niti s splošnim aktom ni mogoče zmanjšati.
Revident je prejel zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka 18.3.1998, dne 14.4.1998 pa je bil vabljen na disciplinsko obravnavo, ki je bila 28.4.1998. Ni bilo opravičljivega razloga niti za odsotnost revidenta z obravnave, niti za prošnjo za preložitev disciplinske obravnave zaradi odsotnosti njegovega pooblaščenca, ker je bilo med vabilom in obravnavo dovolj časa za kvalitetno pripravo zagovora. Pooblaščenec bi lahko v primeru svoje odsotnosti za nadomeščanje na disciplinski obravnavi pooblastil katerega od svojih kolegov, kar je v takih primerih običajen postopek. Zato disciplinski organ z zavrnitvijo prošnje po preložitvi ni kršil niti določb o vročanju (103. člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) niti določb o pravici do obrambe (63. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.).
kolektivni spor - spremembe kolektivne pogodbe - plače - procesna predpostavka - postopek za mirno rešitev spora
1. Ker dosedanja kolektivna pogodba vsebuje tudi količnike za obračun zdravniškega dodatka, bi pomenila ugoditev zahtevku, da se zdravnikom obračuna višji zdravniški dodatek, spremembo oziroma dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.
2. Ob spremembah oziroma dopolnitvah kolektivne pogodbe pa tudi v drugih primerih, ko se stranke ne sporazumejo o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij, lahko pride do pravnih sporov med strankami kolektivne pogodbe iz 1. točke 6. člena ZDSS. Če je za reševanje teh sporov kolektivna pogodba predvidela arbitražo ali miritveni postopek, je to procesna predpostavka za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu.
odsotnost z dela - posledice odsotnosti z dela - plača
Če je delavec določen čas odsoten z dela oziroma določen čas ne dela, ima to lahko zanj določene posledice tudi glede plače in v končni posledici celo glede delovnega razmerja samega. Vendar samo v primeru, da delodajalec po predpisanem postopku ugotovi, da delavec ni delal, razloge za to in sprejme ustrezne odločitve oziroma sankcije kot posledico delavčevega ravnanja.
ZDSS člen 6, 6/5, 59, 60.ZZ člen 29.ZSDU člen 1, 1/3.ZS člen 3, 3/2.URS člen 75.
dovoljenost revizije - volitve predstavnikov delavcev - svet zavoda - odpoklic - sodelovanje delavcev pri upravljanju
1. Sodelovanje predstavnikov delavcev v svetu zavoda pomeni obliko soodločanja oziroma sodelovanja delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih iz 75. člena Ustave RS.
2. Spor o volitvah predstavnikov delavcev v svetu zavoda je podoben sporu o volitvah članov sveta delavcev, saj gre v obeh primerih za spor o volitvah delavskih predstavnikov, oziroma istovrstni vidik uresničevanja ustavne pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju. Zato se spor o volitvah (in odpoklicu) predstavnikov delavcev v svetu zavoda uvršča med spore iz 59. člena ZDSS, v katerih revizija ni dovoljena.
imenovanje v naziv - razporeditev na delovno mesto - določitev obračunske osnove plače - prihod na delo - prenehanje delovnega razmerja
Tudi v primeru razporeditve iz enega v drug državni organ delavec v drugem organu na novo sklene delovno razmerje. V novem organu zato delavec ne zadrži svojega statusa, ki ga je imel v prejšnjem organu, temveč mu mora biti v novem organu zagotovljeno le delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in strokovni izobrazbi.
Tožena stranka izhaja iz napačne predpostavke, da je namen konkurenčne klavzule zagotavljanje socialne varnosti delavcu, če mu delovno razmerje preneha brez njegove volje ali krivde. Temeljni namen konkurenčne klavzule je varstvo delodajalčevih interesov v primerih, ko delavcu po njegovi volji ali krivdi preneha delovno razmerje.
Pri revidentki je obravnavani zavarovalni primer nastopil s prenehanjem delovnega razmerja, takrat pa so že veljala nova zakonska določila, ki so skrajševala rok prejemanja denarnega nadomestila (razen za zavarovance starejše od 55 let in z zavarovanjem nad 25 let). Ker v prehodnih določbah za njen status ni bilo predvidenih nobenih olajšav, niti tožena stranka niti nižji sodišči nista imeli pravne podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku. Na tako odločitev niti zatrjevanje o "pridobljeni" (pravilno bi bilo pričakovani) pravici ne more vplivati, pa čeprav gre za poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, ker poseg po oceni sodišča ni bil prekomeren, ob upoštevanju dejstva, da je novela zakona skušala na novih izhodiščih urejati problem zavarovanja za primer brezposelnosti, to pa pomeni, da je bil poseg v sicer pravno varovano načelo dopusten.
presežni delavci - ustrezna odpravnina - soglasje k znižanju odpravnine
Kadar iz dogovora ne bo povsem jasno, da je delavec izrecno pristal na odpravnino, ki je manjša kot bi bila odpravnina po 36f. členu ZDR (1990), je s pojmom "ustrezna odpravnina" mogoče razumeti le odpravnino po 36f. členu ZDR (1990). Taka odpravnina je namreč minimum, ki jo zakon zagotavlja presežnim delavcem zaradi prenehanja delovnega razmerja iz tega razloga.
Po določbi 17. člena SKPG v povezavi z določbo 36.d člena ZDR tožniku zaradi starosti delovno razmerje ne bi smelo prenehati kot presežnemu delavcu brez njegovega soglasja. Ker ZZZPB v 19. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje direktorja - razrešitev direktorja
Če je funkcija direktorja vezana na mandat, se lahko šteje, da traja izvršitev dela direktorja po svoji naravi za določen čas. Sklenitev delovnega razmerja direktorja oziroma člana uprave družbe za določen čas (za čas opravljanja funkcije) zato ni v nasprotju z določbami 17. člena ZDR (1990).
ZStav 1, 2, 3, 4, 5. ZTPDR člen 25, 25/3, 28, 29, 30. ZDR (1990) člen 40.
zakonitost stavke - predmet stavkovnih zahtev
Ker niti sklep o začasni prerazporeditvi delovnega časa niti zatrjevane posledice niso bile predmet stavkovih zahtev po sklepu stavkovnega odbora o začetku stavke, stavka ni bila dovoljena.
CZ člen 6, 6/1. CZ-B člen 6. CZS-1 člen 12, 12-9. ZUP (1986) člen 276, 276/2.ZUP člen 324.ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - izvršilni postopek zaradi izterjave carinskega dolga - sodna pristojnost - upravna pristojnost
Kljub uveljavitvi novega ZCS-1 in novele CZ-B je v zadevah, v katerih je izvršilni postopek za izterjavo dolžne carine pričel teči pred 1.7.1999, še naprej podana sodna pristojnost.
ZVD člen 44, 44/1.ZOR člen 189, 200, 203.ZPP člen 367, 367/1, 377.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine - preračunavanje prisojene odškodnine v število povprečnih plač na zaposlenega v RS - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Tožnik je z delujočega stroja odstranil zaščitno mrežo in z rokami ravnal hmeljske panoge na dvojnih valjih. S takim ravnanjem, torej z odpravljanjem zastoja na delujočem stroju, je sam prispeval k nastanku nezgode. Revizijsko sodišče zato sprejema presojo pritožbenega sodišča, da je podana tožnikova odgovornost za škodni dogodek v obsegu 20%.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zmotno je stališče, da obtožba ni v celoti rešena in da gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP zato, če sodišče ne izvede vseh predlaganih dokazov. Za tako kršitev bi šlo le v primeru, če ne bi bila podana objektivna identiteta med opisom dejanja v sodbi in obtožbi.
URS člen 25.ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Domneva, ki bi temeljila na podmeni, da se je obdolženec, ki je bil v vabilu na glavno obravnavo opozorjen na dolžnost napovedi pritožbe ter poučen o posledicah opustitve tega procesnega dejanja, kljub temu, da pri razglasitvi sodbe ni bil navzoč in mu tudi ni bil vročen prepis izreka sodbe, pa pritožbe zato ni napovedal, kar vnaprej odpovedal tej pravici, bi bila v nasprotju z zagotovljeno ustavno pravico do pravnega sredstva.