URS člen 29, 29-3.ZKP člen 15, 33, 33/1. Sodni red člen 160, 230, 230/4.
zakoniti sodnik - prednostno reševanje zadev - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pravica do zakonitega sodnika pomeni pravico, da v konkretni zadevi odloči sodnik, ki mu je zadeva dodeljena na podlagi vnaprej določenih pravil.
Po 4. odstavku 230. člena Sodnega reda se prednostno določajo obravnave v nujnih zadevah in v zadevah, v katerih postopek traja že dalj časa. Pri slednjem je pomemben čas trajanja postopka na sodišču, ne pa pri sodniku, kateremu je bila zadeva (pre)dodeljena.
Med tehtne razloge za izločitev postopka po 1. odstavku 33. člena ZKP spada tudi okoliščina, da bi utegnilo nastopiti zastaranje kazenskega postopka za katero od obravnavanih kaznivih dejanj, čeprav je glede tega stvar zrela za razsojo, če postopek za to dejanje ne bi bil izločen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot pravdna stranka
Dejstvo, da je bil tožnik strokovni sodelavec pri sodišču ni tak tehten razlog, saj sedaj ni več zaposlen na sodišču, predvsem pa običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje, saj sodniki sodimo na podlagi ustave in zakonov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor zaradi nesreče pri delu - pristojno sodišče kot delodajalec
Okoliščina, da se bo v pravdi odločalo o odškodninski odgovornosti zavarovanca tožene stranke, to je Okrožnega sodišča v Celju, je tako tehten razlog, da v tej zadevi ne sodi Okrožno sodišče v Celju, da je bilo treba predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ugoditi.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - varnost ljudi
Res je sicer, da sodišče v zvezi z ugotavljanjem ogrožanja varnosti ljudi zaradi ponovitvene nevarnosti izvršitve kaznivega dejanja nikjer ne ugotavlja, da bi bil ravno obdolženi tisti, ki bi odvzel ali uničil osebne dokumente ilegalcev ali pa bil on tisti, ki bi jih pustil v slabih vremenskih razmerah ali slabo poskrbel za preskrbo s prehrano, vendar pa je potrebno upoštevati, da se obdolžencem očita, da so dejanje storili kot člani združbe, pri čemer naj bi imel vsak izmed njih vnaprej določeno vlogo. Pri takšnem vnaprej organiziranem naklepnem ravnanju se namreč zavest in volja sostorilca nanaša na celotno kriminalno dejavnost, torej na njegov prispevek skupaj s prispevkom vseh ostalih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika - sodni izvršitelj kot stranka
V kolikor opravlja tožnik kot izvršitelj neposredna dejanja izvršbe v zadevah, v katerih je upnik Okrožno sodišče v Kranju, lahko prihaja le do njegovih službenih stikov s sodniki tega sodišča. Službeni stiki ali običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje v konkretnih zadevah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS07502
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZTLR člen 33, 72, 72/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti verjetno izkazan obstoj terjatve.
Ni verjetno izkazana pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, če ni pogojev za pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiški knjigi, ker obligacijski posel ni sklenjen v predpisani obliki in so sporne predpostavke, potrebne za nastanek pogodbe (zlasti volja pogodbenih strank).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22043
KZ člen 196, 196/1, 310, 310/1, 310/2. Zakon o prometu eksplozivnih snovi (1985) člen 4.ZKP člen 370, 370-4.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - promet eksplozivnih snovi - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker je Zakon o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85) v 4. členu med drugim določal, da se smejo s prometom eksplozivnih snovi "ukvarjati organizacije združenega dela, ki dobijo za to dovoljenje pristojnega organa" in ki na podlagi vpisa v sodni register opravljajo promet eksplozivnih snovi, če ni s tem zakonom določeno drugače, je jasno, da posameznikom promet z eksplozivnimi snovmi po tem zakonu ni bil dovoljen.
Iz vsebine vložene zahteve je očitno, da se obsojenec ne strinja z izrečeno kazensko sankcijo. S tem uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, ki je zgolj pritožbeni razlog, z zahtevo za varstvo zakonitosti pa odmere kazni ni mogoče izpodbijati.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana le v primeru, če prvostopenjsko sodišče, ki dokaznim predlogom ni ugodilo, ne bi ravnalo v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP, torej če ne bi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim dokaznim predlogom strank.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 177/3. ZTVCP člen 45, 106.
povrnitev škode - vmesna sodba - odgovornost za škodo od nevarne stvari - podlaga odškodninskega zahtevka - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - vinjenost pešca - pazljivost pri vožnji
Pravilna je presoja o tožnikovi odgovornosti do 70 % in odgovornosti tožene stranke do 30 %. Tožnikova nepravilna hoja po sredi ceste na cik cak način zaradi vinjenosti je v nočnem času, ko tožnik tudi ni nosil ustreznega odsevnega telesa, pomenilo zelo hudo kršitev prometnih predpisov, ki presega odgovornost voznika, izvirajočo iz njegovega načina vožnje. Tožnikov način uporabe ceste je tako dobil pomen pretežnega vzroka nastale nezgode.
Upravni organ je tožniku izdajo lokacijskega dovoljenja za predlagano spremembo namembnosti zavrnil, ker Odlok o zazidalnem načrtu za predmetno zemljišče ne predvideva gostinske dejavnosti.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - stek - idealni stek
Ni sprejemljivo stališče zagovornice, da je obsojenec trditve zapisal v obrambi svojih pravic, saj obsojenec ni poslal pisma z žaljivo vsebino le sodišču, temveč tudi več krajanom.
S tem ko je bil obsojenec zaradi enega ravnanja spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, kazenski zakon ni bil kršen. V obravnavanem primeru je šlo za idealni stek, saj je obsojenec s tem, ko je pismo, v katerem se njegove navedbe pod tč. 1., 2. in 3. nanašajo na zasebnega tožilca M.J., navedba pod tč. 4 pa na oba zasebna tožilca M.J. in M.L., poslal tudi več krajanom, prizadel čast in dobro ime obeh zasebnih tožilcev.
ZST člen 4, 5, 14.ZPP člen 365, 365-3. ZUS člen 16.
oprostitev plačila sodnih taks
Če je tožnica zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks v pritožbi, potem taka vloga ni "prepozna" četudi ne more veljati za prej vložene vloge. Lahko pa velja za vse vloge in dejanja po vloženem predlogu za oprostitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno izpodbijati odločbe o kazni. To je dopustno le v okviru uveljavljanja kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP takrat, kadar sodišče med drugim z odločbo o kazni prekorači pravice, ki jih ima po zakonu. Tega pa zahteva, ki navaja le, da je pritožbeno sodišče povsem neutemeljeno pogojno obsodbo spremenilo v zaporno kazen, ne zatrjuje.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje
Obnovitveni razlog po 2. točki 1. odstavka 249. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 252. člena ZUP/86 je mogoče uveljaviti le, če je s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča ugotovljeno, da je bil upravni akt izdan kot posledica dejanja, ki je kaznivo dejanje, razen, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti.
povrnitev gmotne in negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina - invalidnina - valorizacija delnega plačila (akontacije) - čas odmere odškodnine - denarna renta - bodoča škoda
Pristop tožnice k oceni v bodoče prejete invalidnine, to je kot zmnožek prejemkov, ni pravilen. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel.
Invalidnina je le ena od več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine in le tak pristop omogoča pravno pravilno oceno in odmero odškodnine iz navedenega naslova. Zato se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Zato je sodišče moralo upoštevati tudi realno vrednost že plačane akontacije.
Pri povrnitvi bodoče škode je treba presoditi, ali je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda (v vtoževanem obsegu) trajala tudi v bodoče.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomisleki v zahtevi za varstvo zakonitosti pomenijo le očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vlagati (člen 425 ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zmotno je stališče, da obtožba ni v celoti rešena in da gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP zato, če sodišče ne izvede vseh predlaganih dokazov. Za tako kršitev bi šlo le v primeru, če ne bi bila podana objektivna identiteta med opisom dejanja v sodbi in obtožbi.
URS člen 25.ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Domneva, ki bi temeljila na podmeni, da se je obdolženec, ki je bil v vabilu na glavno obravnavo opozorjen na dolžnost napovedi pritožbe ter poučen o posledicah opustitve tega procesnega dejanja, kljub temu, da pri razglasitvi sodbe ni bil navzoč in mu tudi ni bil vročen prepis izreka sodbe, pa pritožbe zato ni napovedal, kar vnaprej odpovedal tej pravici, bi bila v nasprotju z zagotovljeno ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZVD člen 44, 44/1.ZOR člen 189, 200, 203.ZPP člen 367, 367/1, 377.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine - preračunavanje prisojene odškodnine v število povprečnih plač na zaposlenega v RS - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Tožnik je z delujočega stroja odstranil zaščitno mrežo in z rokami ravnal hmeljske panoge na dvojnih valjih. S takim ravnanjem, torej z odpravljanjem zastoja na delujočem stroju, je sam prispeval k nastanku nezgode. Revizijsko sodišče zato sprejema presojo pritožbenega sodišča, da je podana tožnikova odgovornost za škodni dogodek v obsegu 20%.