Če gre za odločbe iz 4. odstavka 420. člena ZKP, je možno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v 8 dneh od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo (3. odstavek 421. člena ZKP-E, Uradni list RS, št. 56 z dne 13.6.2003). Zato je 30.9.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora, ki ga je obdolženec prejel 17.9.2003, prepozna.
povrnitev gmotne in negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina - invalidnina - valorizacija delnega plačila (akontacije) - čas odmere odškodnine - denarna renta - bodoča škoda
Pristop tožnice k oceni v bodoče prejete invalidnine, to je kot zmnožek prejemkov, ni pravilen. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel.
Invalidnina je le ena od več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine in le tak pristop omogoča pravno pravilno oceno in odmero odškodnine iz navedenega naslova. Zato se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Zato je sodišče moralo upoštevati tudi realno vrednost že plačane akontacije.
Pri povrnitvi bodoče škode je treba presoditi, ali je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda (v vtoževanem obsegu) trajala tudi v bodoče.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomisleki v zahtevi za varstvo zakonitosti pomenijo le očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vlagati (člen 425 ZKP).
V obravnavanem primeru je vložila revizijo tretje tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo ene šestine od skupnega zneska 3.000.000 tolarjev, torej 500.000 tolarjev. Glede na to, da so tožniki navadni sosporniki (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP in 195. člena ZPP), vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga, ki je določen v drugem odstavku 367. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je sodišče nepravilno ocenilo izvedene dokaze, vložnik izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Stranka lahko umakne pravno sredstvo, dokler sodišče ne izda odločbe. Do prejema umika revizije revizijsko sodišče še ni izdalo odločbe. Zato je ugotovilo, da je toženec umaknil revizijo.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 15, 33, 33/1. Sodni red člen 160, 230, 230/4.
zakoniti sodnik - prednostno reševanje zadev - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pravica do zakonitega sodnika pomeni pravico, da v konkretni zadevi odloči sodnik, ki mu je zadeva dodeljena na podlagi vnaprej določenih pravil.
Po 4. odstavku 230. člena Sodnega reda se prednostno določajo obravnave v nujnih zadevah in v zadevah, v katerih postopek traja že dalj časa. Pri slednjem je pomemben čas trajanja postopka na sodišču, ne pa pri sodniku, kateremu je bila zadeva (pre)dodeljena.
Med tehtne razloge za izločitev postopka po 1. odstavku 33. člena ZKP spada tudi okoliščina, da bi utegnilo nastopiti zastaranje kazenskega postopka za katero od obravnavanih kaznivih dejanj, čeprav je glede tega stvar zrela za razsojo, če postopek za to dejanje ne bi bil izločen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot pravdna stranka
Dejstvo, da je bil tožnik strokovni sodelavec pri sodišču ni tak tehten razlog, saj sedaj ni več zaposlen na sodišču, predvsem pa običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje, saj sodniki sodimo na podlagi ustave in zakonov.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - varnost ljudi
Res je sicer, da sodišče v zvezi z ugotavljanjem ogrožanja varnosti ljudi zaradi ponovitvene nevarnosti izvršitve kaznivega dejanja nikjer ne ugotavlja, da bi bil ravno obdolženi tisti, ki bi odvzel ali uničil osebne dokumente ilegalcev ali pa bil on tisti, ki bi jih pustil v slabih vremenskih razmerah ali slabo poskrbel za preskrbo s prehrano, vendar pa je potrebno upoštevati, da se obdolžencem očita, da so dejanje storili kot člani združbe, pri čemer naj bi imel vsak izmed njih vnaprej določeno vlogo. Pri takšnem vnaprej organiziranem naklepnem ravnanju se namreč zavest in volja sostorilca nanaša na celotno kriminalno dejavnost, torej na njegov prispevek skupaj s prispevkom vseh ostalih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika - sodni izvršitelj kot stranka
V kolikor opravlja tožnik kot izvršitelj neposredna dejanja izvršbe v zadevah, v katerih je upnik Okrožno sodišče v Kranju, lahko prihaja le do njegovih službenih stikov s sodniki tega sodišča. Službeni stiki ali običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje v konkretnih zadevah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS07502
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZTLR člen 33, 72, 72/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti verjetno izkazan obstoj terjatve.
Ni verjetno izkazana pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, če ni pogojev za pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiški knjigi, ker obligacijski posel ni sklenjen v predpisani obliki in so sporne predpostavke, potrebne za nastanek pogodbe (zlasti volja pogodbenih strank).
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana le v primeru, če prvostopenjsko sodišče, ki dokaznim predlogom ni ugodilo, ne bi ravnalo v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP, torej če ne bi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim dokaznim predlogom strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22043
KZ člen 196, 196/1, 310, 310/1, 310/2. Zakon o prometu eksplozivnih snovi (1985) člen 4.ZKP člen 370, 370-4.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - promet eksplozivnih snovi - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker je Zakon o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85) v 4. členu med drugim določal, da se smejo s prometom eksplozivnih snovi "ukvarjati organizacije združenega dela, ki dobijo za to dovoljenje pristojnega organa" in ki na podlagi vpisa v sodni register opravljajo promet eksplozivnih snovi, če ni s tem zakonom določeno drugače, je jasno, da posameznikom promet z eksplozivnimi snovmi po tem zakonu ni bil dovoljen.
Iz vsebine vložene zahteve je očitno, da se obsojenec ne strinja z izrečeno kazensko sankcijo. S tem uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, ki je zgolj pritožbeni razlog, z zahtevo za varstvo zakonitosti pa odmere kazni ni mogoče izpodbijati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno izpodbijati odločbe o kazni. To je dopustno le v okviru uveljavljanja kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP takrat, kadar sodišče med drugim z odločbo o kazni prekorači pravice, ki jih ima po zakonu. Tega pa zahteva, ki navaja le, da je pritožbeno sodišče povsem neutemeljeno pogojno obsodbo spremenilo v zaporno kazen, ne zatrjuje.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - stek - idealni stek
Ni sprejemljivo stališče zagovornice, da je obsojenec trditve zapisal v obrambi svojih pravic, saj obsojenec ni poslal pisma z žaljivo vsebino le sodišču, temveč tudi več krajanom.
S tem ko je bil obsojenec zaradi enega ravnanja spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, kazenski zakon ni bil kršen. V obravnavanem primeru je šlo za idealni stek, saj je obsojenec s tem, ko je pismo, v katerem se njegove navedbe pod tč. 1., 2. in 3. nanašajo na zasebnega tožilca M.J., navedba pod tč. 4 pa na oba zasebna tožilca M.J. in M.L., poslal tudi več krajanom, prizadel čast in dobro ime obeh zasebnih tožilcev.
ZST člen 4, 5, 14.ZPP člen 365, 365-3. ZUS člen 16.
oprostitev plačila sodnih taks
Če je tožnica zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks v pritožbi, potem taka vloga ni "prepozna" četudi ne more veljati za prej vložene vloge. Lahko pa velja za vse vloge in dejanja po vloženem predlogu za oprostitev.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje
Obnovitveni razlog po 2. točki 1. odstavka 249. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 252. člena ZUP/86 je mogoče uveljaviti le, če je s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča ugotovljeno, da je bil upravni akt izdan kot posledica dejanja, ki je kaznivo dejanje, razen, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti.
Upravni organ je tožniku izdajo lokacijskega dovoljenja za predlagano spremembo namembnosti zavrnil, ker Odlok o zazidalnem načrtu za predmetno zemljišče ne predvideva gostinske dejavnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor zaradi nesreče pri delu - pristojno sodišče kot delodajalec
Okoliščina, da se bo v pravdi odločalo o odškodninski odgovornosti zavarovanca tožene stranke, to je Okrožnega sodišča v Celju, je tako tehten razlog, da v tej zadevi ne sodi Okrožno sodišče v Celju, da je bilo treba predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ugoditi.