Če gre za odločbe iz 4. odstavka 420. člena ZKP, je možno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v 8 dneh od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo (3. odstavek 421. člena ZKP-E, Uradni list RS, št. 56 z dne 13.6.2003). Zato je 30.9.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora, ki ga je obdolženec prejel 17.9.2003, prepozna.
V pravdi zaradi zvišanja preživnine revizija ni dovoljena niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP, niti po drugem odstavku 367. člena ZPP, če seštevek razlik med posamezno s pravnomočno sodbo zvišano mesečno preživnino in prej določeno mesečno preživnino za obdobje petih let ne presega 1.000.000 SIT.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo
Višje sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo zavrnilo pritožbo obsojenčevega zagovornika, ne da bi odločilo tudi o obsojenčevi pritožbi. Zato je sodišče druge stopnje na ta način kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje prič - odklonitev pričanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prepoved reformatio in peius - sprememba obtožbe v ponovnem sojenju
Pričakovanje sodišča, da bi priča utegnila odkloniti pričanje, ni opravičilo za opustitev izvedbe tega dokaza. To velja tudi za razlog, ki zadeva zavlačevanje postopka.
S splošnimi trditvami, da bi bila izvedba predlaganega dokaza bistvena za pravilno oceno obsojenčevega ravnanja in za ugotavljanje motiva tega ravnanja, ni z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljeno, na katera pravno relevantna dejstva bi zaslišanje priče lahko bistveno vplivalo.
Prepoved reformatio in peius pomeni, da se sodba ne more spremeniti v materialnopravnem pogledu v škodo obtoženca, to je v pogledu pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. Zato ta ne velja za odločbo o premoženjskopravnem zahtevku.
Državni tožilec, ki ni izpodbijal prvostopne sodbe s pritožbo, lahko po njeni razveljavitvi na podlagi pritožbe obtoženca spremeni opis dejanja. Sodišče ne sme sprejeti le takšne spremembe, iz katere bi izhajalo drugačno dejansko stanje, to je takšno, ki bi preseglo v razveljavljeni sodbi zastavljene okvire in bi lahko privedlo do neugodnejše pravne kvalifikacije oziroma do izreka neugodnejše kazenske sankcije.
ZDen člen 8, 44. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači člen 1, 1/1, 3, 3/1, 10, 10/2.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - pojem premoženja po ZDen - terjatev iz naslova vojne škode
Načelno je pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, da se družbena terjatev iz naslova vojne škode lahko upošteva pri ugotavljanju vrednosti podržavljenega premoženja (kot organiziranega namenskega premoženja), torej pri ugotavljanju neto aktive podjetja. Vendar le, če sta izpolnjena dva pogoja: 1. da je taka terjatev pravno obstajala in 2. da je bila tudi dejansko izterljiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Kot razlog je navedlo dejstvo, da je prišlo do škodnega dogodka in nastanka škode zaradi zdrsa na stopnicah v zgradbi Okrožnega sodišča na Ptuju in to v času, ko je tožnica v kazenski zadevi, ki jo je obravnavalo sodišče, sodelovala kot sodnica porotnica. Po mnenju sodišča, ki je stvarno pristojno za obravnavanje zadeve, ni izključeno, da bo treba v dokaznem postopku izvesti tudi dokaz z zaslišanjem oseb, ki delajo pri Okrožnem sodišču na Ptuju.
zastaranje kazenskega pregona - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Ker od storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 303. člena KZ (18.04.1998) pa do izreka sodbe (15.05.2002) ni preteklo šest let, ni nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona po takrat veljavnem KZ (5. točka 1. odstavka 111. člena v zvezi s 6. odstavkom 112. člena KZ).
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - solidarna odgovornost - zaščita in varovanje objekta - deljena odgovornost - odgovornost za drugega - odgovornost staršev
Objekt je tožeča stranka ogradila. V ograji ni bilo lukenj. Vanj se je dalo priti le s preplezanjem več kot dva metra visoke ograje. Vsa vrata objekta so bila zaklenjena, tako da so morali storilci odtrgati ključavnice ali pa razbiti okno, da so lahko vstopili v prostore novogradnje. Na vse navedeno vlagatelj revizije pozablja in povsem neutemeljeno vidi soodgovornost tožeče stranke predvsem v tem, ker, zaradi neugotovljenega vzroka, ni deloval še dodatni alarmni varnostni sistem.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - razlogi o naklepu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Ugovore dejanske in ne pravne narave pomenijo navedbe: da je sodišče na podlagi ugotovitve, da so se dekleta preživljala zgolj od obvezne konzumacije, napačno zaključevalo, da dekleta pri Š. niso bila zaposlena in da niso imela plače ter da zaključevanje sodišča "pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj so takšne navedbe in ugotovitve v nasprotju z listinskim gradivom in zapisniki o zaslišanju prič v tem postopku". Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
odstavek 420. člena ZKP).
Uveljavljanje nedopustnega razloga v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti predstavlja tudi nestrinjanje z odmero kazni.
nabava orožja in odvzem orožja - izdaja dovoljenja
Ker je bil tožnik pravnomočno kaznovan zaradi prekrška zoper javni red in mir, je pravilna presoja, da gre za osebo, ki je neprimerna, da bi orožje imela in nosila, saj je pričakovati, da bo orožje zlorabil.
ugotovitveni postopek - sodelovanje stranke - pisne pripombe na zapisnik o inšpekcijskem ogledu
Stranki, ki poda pisne pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu ter sama predloži listine, na katere se opira upravna odločba, je dana možnost sodelovanja v ugotovitvenem postopku.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti
Zaradi kršitve kazenskega zakona zahteve za obnovo kazenskega postopka ni mogoče vložiti.
Podlagi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in za obnovo kazenskega postopka sta različni: s prvo se izpodbija zakonitost napadene sodbe, z zahtevo za obnovo pa njena pravilnost.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Vsako zatrjevanje, ki izhaja iz nasprotne dokazne ocene in drugačnih zaključkov od tistih, ki so bili sprejeti v pravnomočni sodbi, pomeni nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ker sta nižji sodišči v celoti sledili obtožbi glede pravne presoje dejanja (goljufija v sostorilstvu), nista bili dolžni pojasnjevati, zakaj kaznivo dejanje ni bilo pravno opredeljeno kot napeljevanje h kaznivemu dejanju goljufije, saj ta oblika udeležbe ni bila predmet obtožbe (354. člen ZKP).
V skladu s 3. odstavkom 13. člena ZST je prvostopno sodišče pri presoji pogojev iz 1. odst. 13. čl. ZST pravilno upoštevalo tožnikove premoženjske in socialne razmere v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge.
ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 105, 180, 269, 269/2, 273, 276. ZGD člen 31, 31/1, 31/2.
zavrženje tožbe - procesne predpostavke - pravdna sposobnost - pravna oseba - predhoden preizkus tožbe - območna enota zavarovalnice kot pravdna stranka
V obravnavani zadevi je tožeča stranka tudi po opozorilu sodišča navedla kot toženo stranko nekoga, ki ni pravna oseba, za katero posebni predpisi ne omogočajo udeležbe v pravdi in za katero je v registru navedeno, da nima nobenega osnovnega kapitala. To je razumljivo, saj je Zavarovalnica ... d.d., Območna enota Celje, M. cesta 1, Celje vpisana v sodni register kot podružnica, ki je krajevno ločena od sedeža družbe (prvi odstavek 31. člena ZGD) in po drugem odstavku tega člena ni pravna oseba. Lahko sicer opravlja določene posle, toda ne more biti nosilka pravic in obveznosti matične družbe, saj nima premoženja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Višje sodišče je obsojencu zvišalo kazni za posamezni kaznivi dejanji in nato tudi enotno kazen, vendar pri tem ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu. Zato obsojenec, ki takega zvišanja zaporne kazni ne sprejema, po vsebini ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, marveč pravnomočno sodbo izpodbija zaradi odločbe o kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti tudi ni mogoče vložiti.
ZUS člen 1, 3, 18, 18/3, 34, 34/1, 34/1-3, 68, 69.ZDT člen 17, 18, 20.URS člen 49.ZUP člen 4.
imenovanje okrožnega državnega tožilca - dokončno mnenje državnotožilskega sveta
Dokončno mnenje državnotožilskega sveta iz 4. odst. 20. člena ZDT ni upravni akt in ne akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato se zavržeta tožba in zahteva za izdajo začasne odredbe.
Če je bilo v ponovnem postopku po odpravi prvostopne odločbe - gradbenega dovoljenja izdano novo gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno, investitor nima pravnega interesa za pritožbo v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost prvega gradbenega dovoljenja.