preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP - podaljšanje pripora - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je obtožencu pripor podaljšalo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 207. člena ZKP, ko je moralo po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Pri tem je ugotovilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu v ničemer niso spremenile, kar vse je v nadaljevanju podrobno in prepričljivo obrazložilo. Ker gre za preizkus po uradni dolžnosti tudi ni bil potreben predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora, zaradi česar navedbe, da tožilstvo ni dokazalo begosumne nevarnosti, niso utemeljene.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
stroški izvedenca - ogled - dopolnitev izvedenskega mnenja - obseg izvedenčevega dela - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - manj zahtevni pisni izvid
Izvedenec je, tako kot mu je sklep nalagal, opravil ogled spornih talnih površin in v zvezi z ugotovitvami ogleda sestavil dopolnilno mnenje, v katerem je opisal ugotovitve ogleda. Višje sodišče ugotavlja, da je izvedenec v obeh predhodnih mnenjih ugotavljal, da je popis napak v poročilu o pregledu GOI del in zunanje ureditve za natančnejšo oceno vrednosti sanacije nepopoln. Zato je na ugotovitve izvedenca v dopolnilnem mnenju vplivalo tudi dejstvo, da se izdelovalec poročila A. A., ki je bil po zaprosilu izvedenca vabljen na ogled preko pooblaščencev pravdnih strank, ogleda ni udeležil.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZPP člen 324, 324/4.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - posest - dobroverna posest - opravičljiva zmota - domneva dobrovernosti posestnika - dolžna skrbnost - zakonita posest - veljaven pravni naslov - darilna pogodba - delna posest - potek priposestvovalne dobe - stroški pravdnega postopka - obrazloženost stroškovne odločitve
Vsebino in obseg skrbnosti, ki se pričakuje od posestnika, je treba uravnotežiti z ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika, ki posesti ne izvršuje in ne uveljavlja svojih lastninskopravnih upravičenj na način, ki bi pri posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari. Ker je toženec ob očitnih in obširnih posegih tožnikov v vtoževani sporni del parcele tekom daljšega časovnega obdobja ostajal pasiven, jim ni ugovarjal ali izrazil svojega nestrinjanja z njimi, se pri tožnikoma ni in ni mogel vzbuditi sum, da nista lastnika nepremičnine in sta opravičljivo ostajala v zmoti o pripadnosti vtoževane parcele, njuna posest pa ni izgubila značaja dobrovernosti.
Posest tožnikov na spornem delu parcele je temeljila na darilni pogodbi, ki je bila tudi realizirana, pa čeprav v manjšem obsegu, kot sledi iz vsebine darilne pogodbe.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni treba izčrpno pojasnjevati vsake stroškovne postavke.
SPZ člen 77, 77/2. ZNP člen 35, 35/5, 131. ZEN člen 20, 20/1.
sodna ureditev meje - kriterij zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - urejena meja - domneva močnejše pravice
Presoja dopustnosti izravnave in načina opravljene izravnave parcele prvega nasprotnega udeleženca ni predmet odločanja v postopku sodne ureditve meje, katerega vsebina je na podlagi določila 131. člena ZNP zgolj ureditev meje med zemljišči, če je ta sporna.
V slovenskem pravu in sodni praksi velja, da litispendenco ustvari tudi uveljavljanje ugovora pobotanja terjatve in enako ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda.
Četudi je tožena stranka morda navajala, da celotno vtoževano terjatev ugovarja v pobot, ji sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti in bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva razčistiti ali tožena stranka vztraja pri tožbi ali pri ugovoru pobota, ker procesni pobotni ugovor ustvarja litispendenco glede v pobot uveljavljane terjatve, če se je pravda glede iste terjatve začela prej.
združitev kazni zapora - neprava obnova postopka - zastaranje izvršitve kazni zapora - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega zakona
V postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve izrečene kazni sodišče odloča po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna. Takšna uporaba zakona ne predstavlja odstopa od načela alternativnosti, saj presoja, kateri zakon je za storilca milejši z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni, v pravnomočni sodbi ni zajeta, hkrati pa se o tem vprašanju odloča v samostojnem in od izrekanja sodbe ločenem postopku.
oprostitev plačila sodne takse - ponovna vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pomotna vložitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 določa, da sodišče s predlogi, ki ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, tako vlogo, če v danem roku ni ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, pa sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrže.
Na presojo pravilnosti sklepa ne more vplivati trditev tožnika, da je bil plačila takse že oproščen s sklepom z 28. 5. 2018, saj gre za navedbo, ki bi, če je resnična, pripeljala do enake odločitve - to je do zavrženja predloga.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - policijska pooblastila - dokazni standard - ugotavljanje identitete - osebni pregled
Policisti so se za identiteto obtoženca odločili zaradi, po njihovi oceni, sumljivega obnašanja, saj je na sprehajališču, katerega kontrolo so opravljali zaradi ilegalnih migrantov, nervozno pogledoval nazaj, nato pa se na kratki razdalji pred njimi sunkovito obrnil in nek svetleč predmet dal v žep. Glede na to, da je za ugotavljanje identitete zadostna že najnižja stopnja verjetnosti (dokazni standard), to je sum, je treba sprejeti pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so policisti imeli zadostno podlago, da so se odločili legitimirati obtoženca. Ker pa je slednji tik pred srečanjem s policisti nek svetleč predmet vtaknil v žep, za kar zagotovo ne bi imel razloga, v kolikor ne bi šlo za nek prepovedan predmet, so policisti na podlagi neposredne zaznave pravilno ocenili, da obstaja velika verjetnost, da ima obtoženec pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči. To pa je podlaga za pregled osebe po 52. členu ZNPPol, pri katerem policisti še pred začetkom pregleda osebo pozovejo, naj sama izroči predmete.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - neizvedba dokaza - substanciranje dokaznega predloga
Stranka je tista, kot je pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, ki mora ob dokaznem predlogu za svoje zaslišanje določno navesti, o čem bo izpovedovala.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. SPZ člen 33, 34.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - spor zaradi motenja posesti - zadnje stanje posesti
Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožnik med ostalim zavezal, da v obdobju desetih mesecev od sklenitve te poravnave ne bo vstopal in bival v stanovanju, ter da bodo stiki med tožnikom in mladoletnima otrokoma pravdnih strank potekali trikrat tedensko v stanovanju ali drugje, po dogovoru strank. To pa pomeni, da se tožnik ne more sklicevati na nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, ker mu je z ravnanjem toženke onemogočena uporaba lastnega stanovanja, saj že pred tem v stanovanju določeno obdobje ni bival.
Peti odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikom izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerim je bilo doseženo predpisano število kazenskih točk in pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti posamezne kategorije vozniškega dovoljenja, vendar ta določba nima več ustrezne konkretizirane izvedbe v področnih predpisih, kot je obstajala v preteklosti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna dejstva - dejansko stanje
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških.
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - ponovno sojenje v kazenski zadevi - pravnomočna obsodilna sodba - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - kršitev pravice do poštenega sojenja - enotna kazen zapora - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - sprememba obtožnice - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - prepoved reformatio in peius - dokazna presoja - načelo in dubio pro reo - bistveno zmanjšana prištevnost - eventualni naklep - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Prvostopnega sodišča ni prav nič oviralo, da bi obdolženca oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje, za katero mu je znova sodilo, če bi ugotovilo, da dejanje, kot je opisano v obtožbi, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja, ali pa, da mu krivda zanj ni dokazana. O obtožbi je odločalo samostojno, neodvisno in nepristransko, odločitev višjega sodišča pa ga pri tem ni z ničemer vezala, ga omejevala, mu karkoli narekovala ali ga kakorkoli usmerjala. Nobenega zakonskega zadržka ni bilo, da bi, če bi obdolženca oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena KZ-1, obdolžencu za kaznivo dejanje poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom KZ-1 že določeno kazen zapora izreklo. S tako odločitvijo ne bi nedovoljeno poseglo v pravnomočno sodbo višjega sodišča za navedeno kaznivo dejanje, temveč bi zgolj poskrbelo, da del sodbe, ki je materialno pravnomočen, postane tudi formalno pravnomočen in izvršljiv. Odločba o krivdi in odločba o kazenski sankciji za to kaznivo dejanje bi ostali neokrnjeni in vsebinsko enaki, izrek kazni, ki bi v primeru oprostilne sodbe za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti ostala edina kazen, pa ne bi predstavljal nedovoljenega posega sodišča prve stopnje v pravnomočno sodbo višjega sodišča. S tako odločitvijo sodišče prve stopnje tudi ne bi kršilo 385. člena ZKP, kot to v pritožbi neutemeljeno trdi zagovornica. Glede na to, da se obdolžencu očitajo splošno nevarna dejanja, kot je streljanje z orožjem proti vozilu v katerem sta poleg D.G. bili še dve drugi osebi in v okolju, kjer se je odvijal cestni promet, saj je streljal na parkirišču v smeri glavne ceste Hoče - Rogoza, ki poteka za parkiriščem, kakor na cesti pred bencinskim servisom in zatem še na magistralni cesti, kjer so bila druga vozila (pri trgovini H.N.), pri zasledovanju oškodovančevega vozila pa je silil oškodovanca v nevarno vožnjo na način, opisan v krivdoreku in s tem povzročil nevarnost izgube nadzora nad voziloma in trčenja med njima ter z drugimi udeleženci v cestnem prometu, so zakonski znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti iz prvega odstavka 314. člena KZ-1 v prvostopnem opisu dejanja zadostno opredeljeni tudi brez navedbe pravil cestnega prometa, ki jih je obdolženec kršil in v kršitev katerih je silil oškodovanca, ki je bil na begu pred njim. Za obstoj konkretne nevarnosti za življenje ljudi, ob inkriminiranem ravnanju obdolženca, ni bil potreben noben splet dodatnih okoliščin, da se posledica, ki je grozila, udejani. Konkretna nevarnost za življenje ljudi je bila podana že sama po sebi.
naročniško razmerje - posodbena pogodba - splošni pogoji - telekomunikacijske storitve - zaračunanje storitev - neplačilo računov - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - vrnitev stvari - kraj izpolnitve - sedež upnika - spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
S pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti zahtevka ni upoštevalo dejstva, da je toženec zoper računa vložil ugovora, toženec smiselno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (458. člen ZPP).
Pri razmerju med pravdnima strankama gre glede opreme za posodbeno pogodbo, to je pogodbo, s katero se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil. Na podlagi določila 583. člena OZ pa je vrnitvena dolžnost prinosniška dolžnost, kraj vrnitve pa je sedež upnika. Zato je materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec svojo obveznost vrnitve opreme dolžan izpolniti tako, da tožnici omogoči prevzem opreme na svojem prebivališču, napačen. Ker toženec opreme ni vrnil, ampak jo je dal le na razpolago, tožnica utemeljeno zahteva njeno plačilo.
ZSV člen 100, 100/1, 100/4.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18, 18/1.. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 2.. ZDoh-2-UPB7 člen 18, 36, 36/1, 37, 39.
Boniteta sodi med dohodke, ki so povezani z zaposlitvijo in se upošteva skladno s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS pri ugotavljanju dohodka oziroma premoženja. Glede na vso navedeno pravno podlago se torej boniteta obravnava enako kot ostali obdavčeni dohodki iz delovnega razmerja in je od bonitete, ker je obdavčena, potrebno obračunati dohodnino in tudi vse prispevke za socialno varnost, enako kot pri plači, ne glede na to, da gre za ugodnost, ki jo posamezna fizična oseba prejme od izplačevalca v naravi. Ker prejemnik koristi boniteto v naravi, torej v nedenarni obliki, se dohodnina in prispevki za socialno varnost odtegnejo od drugega dohodka zavezanca, ki ga prejme v denarni obliki, npr. od plače, dohodnina in prispevki pa se obračunajo od skupnega zneska bruto plače in bonitete.
Iz vročilnice, pripete k list. št. 23 predmetnega spisa, ki jo je A.M. lastnoročno podpisal izhaja, da je A.M. že navedeni sklep bil vročen 15. 3. 2021, kar v izpodbijanem sklepu zatrjuje tudi prvostopno sodišče in kar je pritožnik potrdil tako z besedami kot številkami na že omenjeni vročilnici. Glede na navedeno torej ne držijo pritožbene trditve, da je bil pritožniku navedeni sklep vročen šele 16. 3. 2021.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - evidenca kazenskih točk
Sodišče pred sprejemom odločitve, ki temelji na podatkih, ki izhajajo iz uradnih evidenc, ni dolžno o teh podatkih obveščati storilca in mu omogočiti, da bi se do njih opredelil pred izdajo odločitve. V predmetnem postopku gre namreč za odločanje o izvrševanju že pravnomočno izrečene sankcije oziroma ukrepa in ne za odločanje o storilčevi odgovornosti za storjeni prekršek. Kontradiktornost v postopkih v zvezi z izvrševanjem sankcij pa se lahko zagotavlja tudi v fazi pritožbenega postopka.
invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker izvedenski organ pri tožniku ni ugotovil bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, so tako še naprej primerne razbremenitve, kot so bile priznane že v letu 2009 (stvarne razbremenitve ter časovna razbremenitev). To pa pomeni, da pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, torej ni podana I. kategorija invalidnosti in s tem posledično torej tudi niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 41. člena ZPIZ‑2.