Peti odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikom izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerim je bilo doseženo predpisano število kazenskih točk in pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti posamezne kategorije vozniškega dovoljenja, vendar ta določba nima več ustrezne konkretizirane izvedbe v področnih predpisih, kot je obstajala v preteklosti.
vožnja ob desnem robu vozišča - uporaba varnostnega pasu - dokazanost prekrška
Tretji odstavek 37. člena ZPrCP določa splošno pravilo, da morajo vozniki voziti po desni strani ceste. Namen tega pravila je preprečiti trčenja z nasproti vozečimi vozili ali s kolesarji in pešci, ki se gibajo ob desni strani oz. desnem robu vozišča. Obdolžencu se v predmetni zadevi ne očita, da bi vozil preblizu desnega roba vozišča oziroma, da bi vozil po levi strani, temveč da po tem, ko je pripeljal iz kratkega ravninskega dela cesta, ki preide v oster levi ovinek po klancu navzgor, ni zavil levo, ampak je zapeljal naravnost izven cestišča. Tak opis ravnanja po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja prekrška po tretjem odstavku 37. člena ZPrCP, temveč bi kvečjemu lahko šlo za očitek vožnje z neprilagojeno hitrostjo, kar pa se obdolžencu v predmetni zadevi ne očita, niti iz obdolžilnega predloga ne izhajajo dejstva in okoliščine, s katerimi bi bilo mogoče obdolžencu očitati tak prekršek.
mladoletni oškodovanec - prestrašenost - nasilno in drzno vedenje
Čeprav je glede na izveden dokazni postopek izkazano, da je storilec oškodovanca, ki je bil v času dogodka star 12 let, ogovoril z besedami ″Ko boš velik, boš baraba! Ne boš fajn ded!″, kar so nedvomno nenavadne besede za komunikacijo z mladoletnim oškodovancem, te besede po oceni pritožbenega sodišča niso posebej žaljive, niti ni mogoče šteti storilčevega ravnanja, ko je mladoletnemu oškodovancu izrekel te besede, kot drznega.
Iz vročilnice, pripete k list. št. 23 predmetnega spisa, ki jo je A.M. lastnoročno podpisal izhaja, da je A.M. že navedeni sklep bil vročen 15. 3. 2021, kar v izpodbijanem sklepu zatrjuje tudi prvostopno sodišče in kar je pritožnik potrdil tako z besedami kot številkami na že omenjeni vročilnici. Glede na navedeno torej ne držijo pritožbene trditve, da je bil pritožniku navedeni sklep vročen šele 16. 3. 2021.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - spor iz najemnega razmerja - stranke postopka
Dejstvo, da gre za spor iz najemnega razmerja, v tej zadevi ni odločilno. Vse stranke so namreč gospodarske družbe, zato gre po prvem odstavku 481. člena ZPP za gospodarski spor, saj drugi odstavek istega člena ne izključuje narave gospodarskega spora za spore iz najemnih razmerij. Za odločanje v gospodarskih sporih pa so po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojna odločati okrožna in ne okrajna sodišča. Zato je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani in ne Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZSV člen 100, 100/1, 100/4.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18, 18/1.. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 2.. ZDoh-2-UPB7 člen 18, 36, 36/1, 37, 39.
Boniteta sodi med dohodke, ki so povezani z zaposlitvijo in se upošteva skladno s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS pri ugotavljanju dohodka oziroma premoženja. Glede na vso navedeno pravno podlago se torej boniteta obravnava enako kot ostali obdavčeni dohodki iz delovnega razmerja in je od bonitete, ker je obdavčena, potrebno obračunati dohodnino in tudi vse prispevke za socialno varnost, enako kot pri plači, ne glede na to, da gre za ugodnost, ki jo posamezna fizična oseba prejme od izplačevalca v naravi. Ker prejemnik koristi boniteto v naravi, torej v nedenarni obliki, se dohodnina in prispevki za socialno varnost odtegnejo od drugega dohodka zavezanca, ki ga prejme v denarni obliki, npr. od plače, dohodnina in prispevki pa se obračunajo od skupnega zneska bruto plače in bonitete.
pravica do poštenega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič - učinkovito sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo
Glede na izrecno nasprotovanje ugotovitvam poslujočih policistov, ki za storilko predstavljata obremenilni dokaz, moralo v okviru predmetnega postopka dopolniti dokazni postopek ter zaslišati tako storilko, kot tudi priče, ki naj bi jih storilka postregla kljub vinjenosti, saj bi lahko te priče za storilko predstavljale razbremenilni dokaz, storilki pa bi moralo zagotoviti tudi pravico do zaslišanja obremenilnih prič oziroma možnost, da storilka tudi obremenilnim pričam postavlja vprašanja.
Ker sodišče prve stopnje ni dopolnilo dokaznega postopka so utemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče storilki ni zagotovilo poštenega postopka ter učinkovitega sodnega varstva.
invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker izvedenski organ pri tožniku ni ugotovil bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, so tako še naprej primerne razbremenitve, kot so bile priznane že v letu 2009 (stvarne razbremenitve ter časovna razbremenitev). To pa pomeni, da pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, torej ni podana I. kategorija invalidnosti in s tem posledično torej tudi niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 41. člena ZPIZ‑2.
Nedopustno in v nasprotju z načelom domneve nedolžnosti pa je sodišče prve stopnje zapisalo, da v obravnavanem primeru storilka svojih trditev, da očitanega prekrška ni storila, ni z ničemer dokazala. Predlagatelj postopka o prekršku oziroma prekrškovni organ je namreč tisti, ki nosi breme dokazovanja, da je storilec storil prekršek. Ni torej dolžnost storilca, da dokazuje, da prekrška ni storil, zlasti če se pri tem sklicuje na negativna dejstva, kot je to v obravnavanem primeru.
naročniško razmerje - posodbena pogodba - splošni pogoji - telekomunikacijske storitve - zaračunanje storitev - neplačilo računov - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - vrnitev stvari - kraj izpolnitve - sedež upnika - spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
S pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti zahtevka ni upoštevalo dejstva, da je toženec zoper računa vložil ugovora, toženec smiselno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (458. člen ZPP).
Pri razmerju med pravdnima strankama gre glede opreme za posodbeno pogodbo, to je pogodbo, s katero se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil. Na podlagi določila 583. člena OZ pa je vrnitvena dolžnost prinosniška dolžnost, kraj vrnitve pa je sedež upnika. Zato je materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec svojo obveznost vrnitve opreme dolžan izpolniti tako, da tožnici omogoči prevzem opreme na svojem prebivališču, napačen. Ker toženec opreme ni vrnil, ampak jo je dal le na razpolago, tožnica utemeljeno zahteva njeno plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051579
URS člen 22. ZPP člen 243. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - pavšalna odškodnina - nepotreben dokaz z izvedencem - vzročna zveza - trditveno breme
Nevšečnosti, ki so bile posledica vsakokratnega urejanja viz, prebivališča, večletnega neobiskovanja sorodnikov v BIH oziroma priljubljene turistične destinacije na Hrvaškem, navkljub s tem povezanim neprijetnostim in frustracijam, ki so se kasneje skupaj z drugimi vzvodi deloma odrazile na tožničinem duševnem zdravju, okoliščine konkretnega primera tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izkazujejo takšne izjemnosti in trajanja, da bi utemeljevale prisojo višje odškodnino od že prejetih 4.850 EUR. Drugače povedano: tožničine nevšečnosti zaradi izbrisa niso (bile) večje od običajnih nevšečnosti, povezanih z izbrisom, ki jih pokriva pavšalna odškodnina.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožničinega lečečega zdravnika, ki bi ob uporabi svojega strokovnega znanja lahko izpovedoval o svojih zaznavah v zvezi s stanjem tožnice. O tem, kakšno je njeno zdravstveno stanje, se je sodišče prepričalo že z izvedbo drugih dokazov, ki so potrjevali tožničine navedbe, zato je bilo njegovo zaslišanje v tem smislu nepotrebno. Dokaz z zaslišanjem lečečega zdravnika pa ni primeren za dokazovanje vzroka tožničinih težav oziroma vzročne zveze med protipravnim ravnanjem tožene stranke (izbrisom iz registra stalnega prebivalstva) in zatrjevano škodo.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00045919
ZASP člen 5. OZ člen 190, 190/2, 198. ZDDV-1 člen 3, 81.
avtorsko delo - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka v Pogodbi ni obravnavala nobenih posebnih pravnih vprašanj in ta ne presega običajnega obrtnega znanja. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj iz 5. člena ZASP, da je Pogodba individualno in intelektualno znanstveno delo. Le za zahtevnejše oblike pogodb in ne za enostavne pogodbe o prodaji nepremičnin, kot je obravnavana, teorija opisuje, da pogodba ima avtorsko pravno naravo, če je bil izdelan nov tip družbene pogodbe kot varčevalni model v obliki naložb v nepremičnine.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi neupravičene obogatitve temelji na 198. členu (Uporaba tuje stvari v svojo korist) v zvezi z drugim odstavkom 190. člena OZ. Tožena stranka je razpolagala z osnutkom Pogodbe, ki nima glede na opisani tek dogodkov nobene zveze več s prejšnjimi razmerji med pravdnima strankama in nepremičninsko družbo. Tožeča stranka je opravila odvetniško storitev, ki jo je tožena stranka uporabila v svojo korist. Uporaba tuje odvetniške storitve v svojo korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe osnutka Pogodbe, ki jo je sestavila tožeča stranka, ima pravno naravo verzije.
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravnemu stališču tožene stranke, da je v skladu s 3. členom ZDDV-1 zahtevek iz neupravičene obogatitve terjatev iz naslova neposlovnih obveznosti, ki jo je kot pravno podlago za odločitev uporabilo sodišče druge stopnje. Navedena vrsta terjatve, ki nastane neposredno na podlagi zakona, ni posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
V celotnem času, ko je bilo obsojencu dovoljeno plačevanje denarne kazni po obrokih, vse do trenutka, ko je v plačilo zapadla celotna denarna kazen, torej z zapadlostjo zadnjega obroka, prisilna izterjava denarne kazni ni bila mogoča. Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je imel obsojeni odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045169
OZ člen 132, 239, 239/2, 243, 243/2. ZPP člen 189, 189/3, 189/4.
poslovna odškodninska odgovornost - neizpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba za nepremičnino - dvojna prodaja nepremičnin - prodaja nepremičnine tretjemu - izguba lastninske pravice zaradi nevpisa v zemljiško knjigo - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - odškodnina v višini valorizirane kupnine - obstoj pravde - ugovor litispendence - istovetnost tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je s pravilnimi razlogi zavrnilo ugovor litispendence. Ne gre za isto zemljišče niti isti znesek kupnine oziroma isto sporno razmerje med pravdnima strankama, pač pa le za enako ravnanje toženca v obeh primerih (dvojna prodaja istih zemljišč tretji osebi namesto tožniku). Pogoj za ugovor litispendence je istovetnost zahtevka (tretji odstavek 189. člena ZPP). V obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj gre za dva različna denarna zahtevka z različno dejansko podlago oziroma različnim dejanskim temeljem, ker se tožbena zahtevka nanašata na različni zemljišči oziroma dve različni sporni razmerji.
ZP-1 člen 8, 57, 65, 65/5.. ZNPPol člen 41.. ZTuj-2 člen 145, 145/1.
seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - identiteta storilca - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota
Pritožnik je imel možnost, da si pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo te dokaze (zlasti videoposnetek) ogleda in poda konkretne trditve, da očitanega prekrška ni storil on. Kršitelj pa je v zahtevi za sodno varstvo zgolj izrazil dvom, ali je res bil na plovilu (čeprav je priznal, da je bil tistega dne na morju). V opisani procesni situaciji sodišču prve stopnje zato ni bilo treba dopolniti dokaznega postopka in zaslišati kršitelja in pomorskega policista, niti izvajati dokazov, saj z le pavšalnimi navedbami v zahtevi za sodno varstvo kršitelj ni zbudil dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku pred prekrškovnim organom.
Če pa pritožnik trdi, da je bil v zmoti, ker je menil, da za vstopanje v akvatorij, ki je po arbitražni odločbi pripadel S., ni treba opraviti mejne kontrole, saj naj bi ribolov potekal kot dotlej, pa gre za pravno zmoto, ki bi po 31. členu Kazenskega zakonika v zvezi z 8. členom ZP-1 morala biti opravičljiva. Dejstvo, da ga je spremljala policija in da so mu hrvaški organi zagotavljali, da lahko lovi kot dotlej, niso opravičljivi razlogi za njegovo zmoto.
ZKP člen 148a, 148a/3, 149a, 149a/1, 149a/9, 155, 155a. URS člen 19, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - razširitev tajnega opazovanja - vpletenost v kriminalno dejavnost - utemeljeni razlogi za sum - tajno delovanje - privilegij zoper samoobtožbo - zahteva za izločitev dokazov
Dokazni standard iz devetega odstavka 149.a člena ZKP je nižji kot tisti iz prvega odstavka istega člena.
Za presojo dovoljenosti uporabe izjav preiskovane osebe, ki jih je podala tajnemu delavcu v okviru prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja, so odločilni kriteriji: (1) ali je oseba v pridržanju, (2) ali je oseba že bila formalno zaslišana, (3) ali oseba, ki zabeleži izjavo obdolženca, deluje kot agent države in kakšna je siceršnja narava njunega razmerja, (4) ali gre za izjave o že storjenem kaznivem dejanju ali o takem, ki je (še) v teku in (5) ali gre za funkcionalni ekvivalent zaslišanju.
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor procesnega pobota - prekluzija dejstev in dokazov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Navajanje dejstev in dokazov, ki so predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, je torej še vedno mogoče, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Za presojo dopustnosti sicer prepoznih navedb in dokazov je tako, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi tudi tožeča stranka, relevantna časovna komponenta, ne pa način izvedbe postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045087
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3.. ZKP člen 169, 169/7.
kaznivo dejanje pranja denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja - kvalifikacija kaznivega dejanja - uvedba preiskave - zahteva za razširitev preiskave
Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju iz člena 240/2-1 KZ-1 takšna, da po subjektivni in objektivni plati presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru, je bilo potrebno zoper obdolženega uvesti preiskavo tudi zaradi kaznivega dejanja pranja denarja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045958
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - obrazložitev predloga - uradni zaznamek o izjavi osumljenca
Nobene dokazne podlage (niti v zagovoru obtoženca) ni bilo za zaključek, da so bile v predkazenskem postopku storjene take kršitve, ki bi terjale predlagano izločitev listin. Predlog za izločitev nedovoljenih dokazov namreč ne more biti utemeljen že na podlagi izjave obtoženčevega zagovornika, da ravnanje policistov ni bilo zakonito, ampak morajo trditve temeljiti na konkretno substanciranih dokazih (tudi predlaganih), ki vzbudijo verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev oz. okoliščin.