kazensko preiskovalna dejanja - odvzem prostosti - utemeljeni razlogi za sum - razlogi za sum
Preiskovalnih dejanj ne gre zamenjevati z odvzemom prostosti, saj utemeljenih razlogov za sum ni mogoče enačiti z razlogi za sum. Utemeljeni razlogi za sum, ki morajo biti podani za pridržanje po drugem odstavku 157. člena ZKP namreč pomenijo višjo stopnjo suma (ki se po kvaliteti in kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri približujejo utemeljenemu sumu) od razlogov za sum, ki se zahtevajo, za posamezne policijske naloge po 148. členu ZKP. Policisti, ki so na kraju opravljali posamezne naloge, so si ustvarili lastno mnenje in oškodovanca (preuranjeno) naslavljali z osumljencem oziroma storilcem, kljub temu, da niso imeli pregleda nad celotno zadevo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045169
OZ člen 132, 239, 239/2, 243, 243/2. ZPP člen 189, 189/3, 189/4.
poslovna odškodninska odgovornost - neizpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba za nepremičnino - dvojna prodaja nepremičnin - prodaja nepremičnine tretjemu - izguba lastninske pravice zaradi nevpisa v zemljiško knjigo - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - odškodnina v višini valorizirane kupnine - obstoj pravde - ugovor litispendence - istovetnost tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je s pravilnimi razlogi zavrnilo ugovor litispendence. Ne gre za isto zemljišče niti isti znesek kupnine oziroma isto sporno razmerje med pravdnima strankama, pač pa le za enako ravnanje toženca v obeh primerih (dvojna prodaja istih zemljišč tretji osebi namesto tožniku). Pogoj za ugovor litispendence je istovetnost zahtevka (tretji odstavek 189. člena ZPP). V obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj gre za dva različna denarna zahtevka z različno dejansko podlago oziroma različnim dejanskim temeljem, ker se tožbena zahtevka nanašata na različni zemljišči oziroma dve različni sporni razmerji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00045128
OZ-UPB1 člen 81, 81/2, 83.. ZPP člen 2, 2/1,184, 286.b, 339, 339/2, 339/2-8.
razlaga določil pogodbe - koncesijska dejavnost - odpoved koncesijske pogodbe - izgubljeni dobiček - dokaz z izvedencem - kriteriji za odločitev o stroških - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - skupen namen pogodbenih strank - grajanje procesnih kršitev - fiksni in variabilni stroški - materialno procesno pravo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka v skladu z določbami Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) in na podlagi določbe 9. člena Koncesijske pogodbe voditi ločeno računovodstvo, če opravlja poleg koncesijske dejavnosti še druge posle. To pravilo, ki ga tožeča stranka ni spoštovala, je veljalo tudi v primeru izvajanja koncesijske dejavnosti na območju občine A in občine B.
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 12, 12/1, 12/3, 22, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 103, 105, 105/1, 105/1-6, 106, 146, 146/1, 146/1-6, 146/1-8. ZKUASP člen 53. OZ člen 191, 193. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f.
kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - glasbena dela - materialne avtorske pravice - male glasbene pravice - avtorsko nadomestilo - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - dobra vera - odločitev o stroških pravdnega postopka
Tožeča stranka je upravičena od tožene stranke zahtevati plačilo nadomestila za pravice v primeru kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih, med katere spada tudi predobstoječa glasba, ki je vključena v avdiovizualna dela. Ni pa upravičena zahtevati nadomestil za pravice v primeru kabelske retransmisije filmske glasbe, ki je vključena v avdiovizualna dela.
Sodišče v primeru, ko prejme zahtevek za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic in ne obstaja sporazumno ali enostransko določena tarifa, primerno nadomestilo določi le z veljavnostjo za konkretni primer (objektivne, subjektivne in časovne meje pravnomočnosti). Tako določeno primerno nadomestilo za uporabo pravic velja le za stranke konkretnega postopka in ni neposredno uporabljivo za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic v drugem sodnem postopku, med drugimi pravdnimi strankami.
Primerno mesečno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih znaša 0,246 EUR na naročnika.
Ker je dedovanje podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti, pravdno sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje glede okoliščin nasledstva, torej kdo so zapustnikovi dediči (13. člen ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046920
KZ-1 člen 228, 228/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja v izreku - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - oškodovanec - premoženjska škoda
Vsi zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani v opisu kaznivega dejanja v izreku (tenorju) zahteve za preiskavo, morebitne konkretizacije v njeni obrazložitvi niso relevantne, zato pritožba ne more uspeti z obširno obrazložitvijo, kjer pojasnjuje (ponavlja) stanje stvari in dogodke v času od 28.3.2019 do junija 2020.
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi osumljenci preslepili oškodovano družbo, ni pa navedeno kdo je fizična oseba pri kateri naj bi osumljenci povzročili zmotno prepričanje, da bo obveznost iz naslova najemnine plačana. Kaznivo dejanje poslovne goljufije se lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in ta mora biti v opisu kaznivega dejanja personalizirana, saj se lahko preslepi le fizično osebo. V opisu kaznivega dejanja torej manjka predvsem navedba konkretnih okoliščin, ki naj bi jih osumljenci lažno prikazovali, koga (fizično osebo) so preslepili pri oškodovani družbi ter konkretizacija premoženjske škode, ki naj bi slednji nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046660
ZPP člen 337, 443, 451, 452, 453. OZ člen 3, 197, 275, 393, 626, 626/3, 648. SZ-1 člen 25, 25/1, 30, 30/2, 44, 62, 71. SPZ člen 121, 121/3. ZS člen 3. ZNPPol člen 4. URS člen 2.
stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - etažni lastniki kot sosporniki - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - sklep etažnih lastnikov - večinsko soglasje etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - razmerja med etažnimi lastniki - načrt vzdrževanja - popravila in stroški vzdrževanja - vzdrževalna dela - posamezni del stavbe - vstop v stanovanje - naloge policije - samovolja - prosto urejanje pogodbenih razmerij - rezervni sklad - nastanek škode - mandat - pritožbena novota
Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli prav do vseh dejstev in dokazov v postopku, temveč se mora opredeliti le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni, kar pa je sodišče prve stopnje storilo.
Ni dvoma, da so stroški v zvezi z izdelavo vrat, ki bi morala biti vgrajena, nastali na podlagi veljavno sprejetega sklepa, zato so jih (vsi) etažni lastniki dolžni nositi v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Morebitno krivdno oziroma odškodninsko odgovornost za oviranje izvedbe del bodo morali etažni lastniki reševati v notranjem medsebojnem razmerju.
Pritožbeno sodišče se strinja, da predstavlja zamenjava prvotnih vhodnih vrat večstanovanjske stavbe, zgrajene leta 1961, posel, namenjen ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta oz. izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike oz. zamenjavo dotrajanega elementa, in kot taka tudi posel rednega upravljanja, za katerega je skladno s prvim odstavkom 25. člena SZ-1 potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - soglasje dedičev - nesporazum - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - skrbnik zapuščine
Za primere, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, zakon predpisuje možnost imenovanja upravitelja zapuščine. Ne iz besedila zakona ne iz njegovega namena ne izhaja, da bi bila postavitev upravitelja in določitev njegovih nalog pogojena s soglasjem vseh dedičev.
Dejstvo, da je sodna izvedenka pritrdila mnenju strokovnjaka, ki ga je angažirala obramba in svoje mnenje nato spremenila, ni razlog za oceno nezanesljivosti njenega mnenja. Izvedenka je na zaslišanju podrobno argumentirala spremembo svojega prvotnega stališča, sodišče pa je njeno mnenje ocenjevalo tako z drugimi dokazi kot mnenjem strokovnjaka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046663
ZASP člen 31, 170, 170/1, 170/1-1, 170/5, 170/5-1, 170/7. ZIZ člen 53, 57, 226, 226/2, 226/3, 239, 273.
zavarovanje z začasno odredbo - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - prepoved kršenja in bodoče kršitve - izterjava denarne kazni - načelo kontradiktornosti - varstvo materialnih avtorskih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - spletna platforma
ZIZ, ki se za postopek uporabi na podlagi sedmega odstavka 170. člena ZASP, posebej ne ureja postopanja sodišča v primeru po izreku denarne kazni. Ker je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdalo po tožničinemu obvestilu (obvestilo o kršitvi začasne odredbe), je pritožničino pravico sodelovati v postopku pred sodiščem prve stopnje ustrezno varovalo s tem, ko ji je omogočilo izjaviti se o tožničinemu obvestilu. Dolžnik se ima pravico seznaniti in opredeliti glede vseh navedb in dokazov nasprotne stranke, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča, pa se do njih v postopku še ni imela možnost izjaviti. To velja tudi za nova pravno pomembna stališča.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima pritožnica možnost nadzorovati vsebino spletne aplikacije. Pravilno je tudi stališče, da je bila pritožnica dolžna po začasni odredbi izkazati dodatno skrbnost in previdnost pri nadzoru vsebin na svoji platformi. Sodišče prve stopnje je v začasni odredbi prepovedalo bodoče kršitve tožničine izključne pravice do retransmisije. Takšna obligacija ima naravo trajajoče obligacije.
Pritožnici s prepovedjo prenašanja tekem v prihodnje ne morejo nastati neugodne posledice, če tudi sama ne zatrjuje, da ima sklenjeno licenčno ali drugo pogodbo, ki bi ji dala pravico do prenašanja tekem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048033
KZ člen 20, 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - dokončano kaznivo dejanje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine
Očitek obtoženčevega delovanja v sostorilstvu je zadostno konkretiziran, ravno tako njegova sostorilska vloga in vloga neidentificiranih sostorilcev, med katerimi je tudi oseba z imenom FA. Kot je razvidno iz opisa očitanega kaznivega dejanja in razlogov izpodbijane sodbe, je bil cilj vseh sostorilcev, vključno z obtožencem, pripeljati 18 državljanov P, od katerih nihče ni imel dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, nezakonito in proti plačilu v Republiko Italijo, pri čemer je bilo potrebno organizirati pot iz Bosne in Hercegovine preko Hrvaške in Slovenije. V obravnavanem primeru je pomembno, da je šlo za organizacijo in spravilo 18 državljanov P čez državno mejo Republike Slovenije in prevoz po njenem ozemlju. Okoliščina, da obtoženec tujce še ni sprejel v vozilo, ker so se pred tem razbežali, ne pomeni, da očitanega kaznivega dejanja ni storil ali pa, da bi kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Očitano kaznivo dejanje je bilo dokončano, saj bi obtoženec, v kolikor bi uspel prevzeti skupino tujcev in jih odpeljati po ozemlju Republike Slovenije v Republiko Italijo, zgolj nadaljeval predhodno dogovorjeno dejavnost v okviru sostorilske udeležbe, po tem, ko so tujci s pomočjo sostorilca- vodiča FA že nezakonito, mimo mejnega prehoda, prišli na ozemlje Republike Slovenije, kjer bi jih obtoženec prevzel v vozilo in odpeljal v Republiko Italijo. Trditev, da obtoženec "skupini tujcev ni pomagal priti na ozemlje Republike Slovenije", ne pomeni, da ni imel sostorilske vloge kot se mu očita. Obtoženčeva vloga je bila pri izvršitvi kaznivega dejanja ključna za dosego cilja, to je spravilo (nezakonito in proti plačilu) skupine 18 državljanov P na ozemlje Republike Slovenije, vožnja preko ozemlja Republike Slovenije in spravilo preko državne meje Republike Slovenije v Republiko Italijo.
Okoliščina, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil za plačilo, je zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in je ni mogoče šteti še kot obteževalno okoliščino, še posebej, ker se obtožencu očita, da je to plačilo znašalo najmanj 1,00 EUR (in bi torej lahko bilo le 1,00 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047737
URS člen 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - zvišanje preživnine - razporeditev preživninskega bremena - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti staršev - finančne zmožnosti staršev - denarna socialna pomoč
Predlagateljica svojo pritožbeno ost usmerja v napačno oceno pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca. Njen očitek ni utemeljen, saj je sodišče upoštevalo pasivnost nasprotnega udeleženca pri iskanju zaposlitve ter dejstvo, da je ponujeno delo odklonil. Opozorilo je (tudi) na tiste možnosti, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan poiskati in izkoristiti, da bo lahko izpolnil preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. Še vedno je formalni prejemnik denarne socialne pomoči, zato zavzemanje pritožbe za še višji preživninski znesek ne bi bilo v skladu z določbo 189. člena DZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047753
URS člen 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - primerno nadomestilo - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - odločba o kazenski sankciji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Prvostopno sodišče je, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri.
začasna odredba - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razdružitev zadeve - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V zadevi N 71/2019, kot se sedaj vodi po razdružitvi zadev, ni zahtevka za določitev izključnega pripadajočega zemljišča k stavbi, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu nejasni, posledično pa tudi zmoten zaključek v izpodbijanem sklepu, da ni izkazana verjetnost terjatve, v tem primeru zahtevka za določitev izključnega funkcionalnega (pripadajočega) zemljišča k neobstoječi stavbi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00045036
DZ člen 157, 161, 162, 162/1-4. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - ogroženost otroka - izvajanje stikov - korist mladoletnega otroka
Nasprotna udeleženka ni izkazala okoliščin, ki bi nakazovale ogroženost A. v času stikov z očetom. Svoj predlog za izdajo začasne odredbe je temeljila na domnevnem spolnem nasilju, ki naj bi ga nad mld. hčerko A. izvršil C., 7-letni sin očetove nove partnerke, ko je bila na stikih pri očetu in sta s fantkom spala v isti postelji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi postopka zadošča zaveza očeta, da A. s 7-letnim C. pri očetu ne bo prihajala v stik. Umiritev situacije nakazuje tudi materino zatrjevanje, da je A. sedaj dobro in da pri njej ni zaznati stiske. Materina izpoved izkazuje, da A. nima strahu pred očetom, da ga ima rada in da ji ta ne bi škodoval, zato je zadostna njegova zaveza, da C. takrat, ko bo hčerka pri njem, ne bo prisoten. Za primer kršitve pa je sodišče določilo tudi kazen v višini 500 EUR.
razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - preživninska obveznost - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev bremena preživljanja - invalidnost
Pri odmeri višine preživnine je sodišče pravilno izhajalo iz dejstva, da so predlagateljičine zmožnosti precej skromne – nima premoženja večje vrednosti, stanovanje, v katerem živi, pa je last njenega brata. Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec zaposlen in zasluži približno 1.400 EUR mesečno. Njegovi prihodki so znatno višji od predlagateljičinih. Predlagateljičina invalidnost predstavlja odločilni dejavnik, saj je dokazano, da se predlagateljica trudi najti zaposlitev, pri tem pa ni uspešna, ker je nihče ne želi zaposliti le za štiri ure. Pritožbeno sodišče zato ne sledi posplošenim pritožbenim zatrjevanjem, da bi si lahko ustvarila dodatni zaslužek z raznimi priložnostnimi deli. Glede na bistveno boljše pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca ter predlagateljičino invalidnost predstavlja odločitev sodišča o porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ravnovesje med potrebami otroka in zmožnostmi njegovih staršev, pa čeprav je večji angažma pri skrbi in vzgoji na strani nasprotnem udeležencu, ki mu je mld. sin (tudi) zaupan v varstvo in vzgojo.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi s predlagateljičinim razkošnejšim življenjskim stilom. Avta v ta okvir ni moč uvrstiti.