KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046889
ZKP člen 105, 105/2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - pritožbena novota
Obtoženec in njegova zagovornica premoženjskopravnemu (odškodninskemu) zahtevku nista oporekala, njegova zagovornica je v končni besedi navedla le, da kazenski postopek za vse obtožence še ni končan, ker je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu, zato je predlagala, da se oškodovanca napoti na pravdo. Na to je že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Oškodovanec je navajal dejstva in predlagal dokaze, na katere je opiral svoj zahtevek, medtem ko obtoženec in njegova zagovornica nista navajala nobenega dejstva in tudi nista predlagala dokazov, s katerim bi izpodbijala navedbe in dokaze oškodovanca. Kot je bilo že zgoraj navedeno, gre v primeru odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v okviru kazenskega postopka za tako imenovani pridruženi pravdni postopek, zato je logično, da stranki tega postopka v kazenskem postopku ne moreta biti v slabšem ali boljšem položaju kot bi to veljalo v pravdi, zato je pritožnica z navedbami v pritožbi, ki se nanašajo na obstoj in višino škode, prepozna. Gre za pritožbeno novoto, saj navaja dejstva (in dokaze), ki jih prvič uveljavlja šele v pritožbi, pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navajati oziroma predložiti do konca predobravnavnega naroka oziroma naroka za izrek kazenske sankcije (smiselno po prvem odstavku 337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Pritožnica izpodbija tudi odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti. Tega sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, vendar ni prekludirana, ker gre za uporabo materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava glede pričetka teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo so utemeljeni, čeprav ne iz razlogov kot jih navaja pritožnica. Denarna odškodninska terjatev za premoženjsko škodo nastane z oškodovančevo zahtevo za plačilo škode, ta pa ni odvisna od tega, ali je prejšnje stanje dejansko vzpostavljeno oz. ali je plačan račun za popravilo. V civilni sodni praksi je sprejeto stališče, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka (ta je v obravnavani zadevi zapadel od nastanka škode - 165. Člen OZ), marveč od nastanka zamude in je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti.
Ker je dedovanje podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti, pravdno sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje glede okoliščin nasledstva, torej kdo so zapustnikovi dediči (13. člen ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045017
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 372, 372-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - opis dejanja v obtožnem aktu - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje tuje stvari - tuja stvar - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Tujost stvari je temeljni znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in ga je potrebno z obtožnim aktom ustrezno opisati. Časovna in krajevna opredelitev očitanega dogodka ne more nadomestiti dolžnega opisa tujosti stvari.
Dejstven opis, „da je osumljeni v gostinskem lokalu z roko udaril po robovih mize in tako odlomil dva lesena vogalna dela mize, s katere so pri tem padli tudi kozarci in steklenice, ki so se pri tem razbili“, opisuje zgolj stvari in škodo, ki je na njih nastala, ne pa njihove tujosti. Določba prvega odstavka 220. člena KZ-1 res ne zahteva, da bi bilo potrebno v opisu kaznivega dejanja navesti lastnika stvari, ki jo je storilec poškodoval, kot to navaja tožilka, kar pa ne pomeni da zakonski opis zadošča. Zakon (KZ-1) tudi sicer, pri drugih kaznivih dejanjih, ne zahteva opisa imen oškodovancev, ne pri tovrstnih, ne pri drugovrstnih kaznivih dejanjih. Zakon oškodovance abstrahira v izrazih: npr. „komu“ (kdor komu vzame življenje), „koga“ (kdor koga telesno poškoduje) in pri premoženjskih kaznih dejanjih „tuja“ (kdor drugemu vzame tujo premično stvar, v škodo tujega premoženja), ipd. Opisan zakonski znak pa je potrebno konkretizirati, t.j. z dejstvenim opisom zakonskih znakov „tuj“, „drug“, „koga“, iz katerega ustrezno izhaja konkreten oškodovanec, konkretna tujost stvari, premoženja, ipd.
Navedeno povsem enako velja za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Zgolj opis okoliščine, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v gostinskem lokalu ne zadošča. Gostinski lokal sam po osebi oziroma ob odsotnosti ustrezne trditve, nima pravne osebnosti, ki je lahko nosilec lastninske pravice, iz dejstvenega opisa tudi ne izhaja opis kakšne druge ustrezne lastniške pripisljivosti poškodovanih stvari, ki bi konkretizirala zakonski znak „tujosti“. Opis „tujosti“ se pri tem tudi relevantno veže na formalni preizkus obstoja predloga za pregon, procesne predpostavke, ki ga zakon za to kaznivo dejanje zahteva. Dokler tožilec ne zatrjuje lastnika poškodovane stvari, ni moč preizkusiti ali je bil dejansko podan oškodovančev predlog za pregon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047328
KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - oprostitev obtožbe - dokazna presoja - indici
Neutemeljeno okrožna državna tožilka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - izpolnjevanje obveznosti
Storilec, ki sam predlaga nadomestitev globe z deli v splošno korist, mora v postopku aktivno sodelovati ter vestno in doslednjo izpolnjevati naložene obveznosti. Najmanj, kar se pričakuje od takega storilca, je, da pravočasno obvesti, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti in prosi za določitev novega roka.
Dejstvo, da je sodna izvedenka pritrdila mnenju strokovnjaka, ki ga je angažirala obramba in svoje mnenje nato spremenila, ni razlog za oceno nezanesljivosti njenega mnenja. Izvedenka je na zaslišanju podrobno argumentirala spremembo svojega prvotnega stališča, sodišče pa je njeno mnenje ocenjevalo tako z drugimi dokazi kot mnenjem strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045633
OZ člen 131, 131/1, 164, 169, 964, 964/1, 965. ZPP člen 214, 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - prometna nesreča - materialna škoda na vozilu - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - ekonomska totalka - krivdna odškodninska odgovornost - popolna denarna odškodnina - popravilo vozila - obseg povrnitve premoženjske škode - vrednost stvari - priznana dejstva - dokazovanje z izvedencem - sporno dejansko vprašanje - vrednost vozila - obračun škode - obseg povrnitve škode
Zmotno je pritožnikovo naziranje, da se za prometno nesrečo odgovorni voznik lahko izogne civilnopravnim posledicam svoje odgovornosti s sklenitvijo obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, češ da odškodnino namesto njega plača zavarovalnica. Res zavarovanje pred odgovornostjo primarno varuje zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki oškodovanca. Za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, odgovarja zavarovalnica, če oziroma ko oškodovanec zahteva odškodnino (prvi odstavek 964. člena OZ). Po drugi strani varuje tudi oškodovanca, saj mu z nastopom zavarovalnega primera priznava lastno pravico zahtevati povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ), da na ta način lažje in hitreje ter zanesljiveje pride do odškodnine. Kljub pravici do direktne tožbe oziroma odškodninskega zahtevka zoper zavarovalnico, pa lahko oškodovanec po splošnih pravilih odškodninskega prava zahteva povrnitev škode od povzročitelja. Prav to je v tem postopku uveljavljala tožnica, ker ji toženčeva zavarovalnica ni v celoti povrnila zatrjevane škode, za katero je odgovoren toženec.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ob dejstvu, da je bilo prerekanje dejstev o obračunu škode po sistemu ekonomske totalke smiselno podano že v tožbenih navedbah, nato pa tudi v nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožeče stranke, kršitve 214. člena ZPP ni. Priznanih dejstev v smislu 214. člena ZPP namreč ni bilo. Vrednost vozila, kot izhodišče za oceno škode, pa je bilo tudi osrednje sporno dejansko vprašanje te pravde. Dokaz z izvedencem o tem spornem dejstvu je bil torej potreben.
Odgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala (restitucija). Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča (na primer zaradi totalne škode na zavarovanem vozilu), ali kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno denarno odškodnino (kompenzacija – tretji odstavek 164. člena OZ v zvezi s 169. členom OZ o popolni odškodnini). Upošteva se tržna vrednost vozila v času škodnega dogodka, tako da je oškodovancu dana možnost, da z zneskom odškodnine kupi drugo vozilo v enakem stanju, kot je bilo poškodovano vozilo pred škodnim dogodkom.
Sodišče je z izvedencem pravilno ugotovilo ekonomsko (premoženjsko) vrednost stvari po objektivnih – ekonomskih merilih, to je po tržni vrednosti stvari. Če je bil uničen starejši avtomobil, kot je primer v obravnavani zadevi, so podlaga za določitev denarne odškodnine cene, po katerih se takšni avtomobili prodajajo na trgu starih avtomobilov. Upoštevati je treba tudi vse stroške, ki bi nastali v zvezi z nakupom nove stvari (davki, morebitna carina). Premoženjski položaj oškodovanca je namreč enak samo, če je denarna odškodnina enaka skupnemu strošku, ki bi oškodovanemu nastal ob nakupu nadomestne stvari – stvari enakih lastnostih, kot jih je imela uničena stvar.
ZPP člen 286, 286/6, 286a, 362. OZ člen 87, 87/2, 165. ZGD člen 38a, 38a/4, 38a/9.
sklenitev posojilne pogodbe - ničnost pogodb - posledice ničnosti - ugovor pobota - poštenost pogodbene stranke
Šele ZPP-E je v spremenjenem 286. členu ZPP izrecno določil, da ureditev prekluzij velja tudi za uveljavljanje ugovorov pobota, da se dejstva, dokazi in ugovor zaradi pobota in zastaranja, navedeni ali uveljavljani v nasprotju z drugim do tretjim odstavkom tega člena, ne upoštevajo. Pred omenjeno novelo ZPP je bila ob odsotnosti posebne zakonske ureditve tako pravna teorija kot tudi sodna praksa zelo neenotna glede vprašanja, kako ravnati v primeru, ko tožena stranka ugovor pobota oziroma dejstva, na katerih le-ta temelji in dokaze, s katerimi navedena dejstva dokazuje, vloži oziroma navaja in predlaga v skladu z 286. in 286.a členom ZPP prepozno. Čeprav se je sicer večinska sodna praksa in tudi pravna teorija zavzemala za to, da je tudi v takem primeru potrebno o ugovoru pobota odločiti v izreku sodbe, pa je med različnimi rešitvami tega vprašanja tudi že v preteklosti zaznati nekaj sodnih odločb, v katerih so sodišča ravnala tako, kot je to sedaj urejeno z novelo ZPP-E in tako kot je to storilo v tem konkretnem primeru tudi sodišče prve stopnje, čeprav se v tej zadevi na prvi stopnji novela ZPP-E ne uporablja, t.j., da takšnega ugovora pobotanja sploh ni upoštevalo in o njem v izreku sodbe ni odločilo2.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/2, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 38, 38/1, 39, 39/1, 39/3, 42, 49, 49/1.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za čas potovanja
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča.
Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori, namreč še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno. Enako velja tudi za stališče tožeče stranke o nestrokovnosti, neobrazloženosti, površnosti ter neuporabnosti mnenja in o prekoračitvi pooblastil izvedenca.
Zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja ni okoliščina, zaradi katere izvedenec sploh ne bi bil upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z izdelanim mnenjem. Lahko pa ta okoliščina, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov, predstavlja razlog za znižanje nagrade.
nesreča na delovnem mestu - nesreča na delu ali v zvezi z delom - varovanje - krivdna odgovornost delodajalca - varni delovni pogoji - odgovornost organizatorja tekme - solidarna odgovornost - vzročna zveza - škoda - strel ploščka - zaščitna mreža
Drži (kar v pritožbi opozarja tožena stranka), da je tožnik utrpel škodo zaradi izostale zaščitne mreže, a po drugi strani drži tudi to, da tožnik kljub izostali zaščitni mreži škode ne bi utrpel, če ga delodajalec ne bi razporedil na (za izlet ploščka) nevarno mesto.
ZIZ člen 58, 58/2, 273, 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - začasne odredbe v družinskih sporih - izkaz verjetnosti škode - največja korist otroka - ogroženost otroka - spor o varstvu, vzgoji in stikih - stiki med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - ugovorni postopek - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - narok
Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka zaznalo zaradi hudega konflikta med staršema, ki onemogoča njuno dogovarjanje o stikih (med materjo in otrokom, ker ta živi z očetom), zaradi česar je sklenilo, da otroka razbremeni in te stike do konca postopka sodno določi. Pritožbeno sodišče razume, da je sodišče prve stopnje ravnalo tako, da ne bi odsotnost stikov z materjo otrokovemu razvoju hudo škodila. S tem se sicer pritožbeno sodišče strinja. Vendar ima pritožnica prav, da je sodišče določilo dokaj omejene stike med njo in otrokom, pri tem pa ji ni omogočilo, da bi verjetno dokazala, da lahko kvalitetno in v korist otroka izvršuje več stikov z njim, ker jo ni zaslišalo, kot je predlagala, hkrati pa ji očita, da tega ni izkazala. Za to pa bi moralo izvesti narok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047659
OZ člen 247. ZPNačrt člen 72. ZPP člen 184, 184/2.
pogodba o izvedbi del - priključitev na javno infrastrukturo - pogodbena kazen - izgradnja komunalne infrastrukture - zamuda - prekluzija - sprememba tožbe
Pogodbena obveznost izgradnje komunalne infrastrukture za namene priključevanja novozgrajenega objekta je bila izpolnjena z dnem pridobitev uporabnega dovoljenja.
prodajna pogodba - predmet pogodbe - kmetijska ali stavbna zemljišča - bistvena zmota - bistvene lastnosti predmeta - prevara - notarski zapis - čezmerno prikrajšanje - razveljavitev pogodbe zaradi napak volje - primerna kupnina - dogovorjena kupnina - pogodbena cena - tržna cena - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - objektivne in subjektivne okoliščine
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi jo toženca zavedla in pregovorila v sklep pogodbe o predmetu, za katerega ni vedela, da so stavbna in ne kmetijska zemljišča in tudi o ceni. Ni dokazala čezmernega prikrajšanja.
ZP-1 člen 8, 57, 65, 65/5.. ZNPPol člen 41.. ZTuj-2 člen 145, 145/1.
seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - identiteta storilca - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota
Pritožnik je imel možnost, da si pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo te dokaze (zlasti videoposnetek) ogleda in poda konkretne trditve, da očitanega prekrška ni storil on. Kršitelj pa je v zahtevi za sodno varstvo zgolj izrazil dvom, ali je res bil na plovilu (čeprav je priznal, da je bil tistega dne na morju). V opisani procesni situaciji sodišču prve stopnje zato ni bilo treba dopolniti dokaznega postopka in zaslišati kršitelja in pomorskega policista, niti izvajati dokazov, saj z le pavšalnimi navedbami v zahtevi za sodno varstvo kršitelj ni zbudil dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku pred prekrškovnim organom.
Če pa pritožnik trdi, da je bil v zmoti, ker je menil, da za vstopanje v akvatorij, ki je po arbitražni odločbi pripadel S., ni treba opraviti mejne kontrole, saj naj bi ribolov potekal kot dotlej, pa gre za pravno zmoto, ki bi po 31. členu Kazenskega zakonika v zvezi z 8. členom ZP-1 morala biti opravičljiva. Dejstvo, da ga je spremljala policija in da so mu hrvaški organi zagotavljali, da lahko lovi kot dotlej, niso opravičljivi razlogi za njegovo zmoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048876
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Zagovornik v pritožbi izraža dvom o identiteti zaslišanih prič, vendar to ni pomembno za presojo njune verodostojnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v točki 14 izpodbijane sodbe. Tudi dejstvo, da izpovedb prič ni bilo mogoče preizkusiti z zaslišanjem drugih tujcev, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 23 izpodbijane sodbe.
kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - odločba o kazenski sankciji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Prvostopno sodišče je, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri.
Oče se moti, da so lahko potrebe, za katere sodišče oceni, da morajo biti pokrite, le v korelaciji s kvantitativnim povečanjem dohodkov zavezanca. Za tako stališče ni nikjer podlage.
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 12, 12/1, 12/3, 22, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 103, 105, 105/1, 105/1-6, 106, 146, 146/1, 146/1-6, 146/1-8. ZKUASP člen 53. OZ člen 191, 193. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f.
kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - glasbena dela - materialne avtorske pravice - male glasbene pravice - avtorsko nadomestilo - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - dobra vera - odločitev o stroških pravdnega postopka
Tožeča stranka je upravičena od tožene stranke zahtevati plačilo nadomestila za pravice v primeru kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih, med katere spada tudi predobstoječa glasba, ki je vključena v avdiovizualna dela. Ni pa upravičena zahtevati nadomestil za pravice v primeru kabelske retransmisije filmske glasbe, ki je vključena v avdiovizualna dela.
Sodišče v primeru, ko prejme zahtevek za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic in ne obstaja sporazumno ali enostransko določena tarifa, primerno nadomestilo določi le z veljavnostjo za konkretni primer (objektivne, subjektivne in časovne meje pravnomočnosti). Tako določeno primerno nadomestilo za uporabo pravic velja le za stranke konkretnega postopka in ni neposredno uporabljivo za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic v drugem sodnem postopku, med drugimi pravdnimi strankami.
Primerno mesečno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih znaša 0,246 EUR na naročnika.