KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045017
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 372, 372-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - opis dejanja v obtožnem aktu - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje tuje stvari - tuja stvar - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Tujost stvari je temeljni znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in ga je potrebno z obtožnim aktom ustrezno opisati. Časovna in krajevna opredelitev očitanega dogodka ne more nadomestiti dolžnega opisa tujosti stvari.
Dejstven opis, „da je osumljeni v gostinskem lokalu z roko udaril po robovih mize in tako odlomil dva lesena vogalna dela mize, s katere so pri tem padli tudi kozarci in steklenice, ki so se pri tem razbili“, opisuje zgolj stvari in škodo, ki je na njih nastala, ne pa njihove tujosti. Določba prvega odstavka 220. člena KZ-1 res ne zahteva, da bi bilo potrebno v opisu kaznivega dejanja navesti lastnika stvari, ki jo je storilec poškodoval, kot to navaja tožilka, kar pa ne pomeni da zakonski opis zadošča. Zakon (KZ-1) tudi sicer, pri drugih kaznivih dejanjih, ne zahteva opisa imen oškodovancev, ne pri tovrstnih, ne pri drugovrstnih kaznivih dejanjih. Zakon oškodovance abstrahira v izrazih: npr. „komu“ (kdor komu vzame življenje), „koga“ (kdor koga telesno poškoduje) in pri premoženjskih kaznih dejanjih „tuja“ (kdor drugemu vzame tujo premično stvar, v škodo tujega premoženja), ipd. Opisan zakonski znak pa je potrebno konkretizirati, t.j. z dejstvenim opisom zakonskih znakov „tuj“, „drug“, „koga“, iz katerega ustrezno izhaja konkreten oškodovanec, konkretna tujost stvari, premoženja, ipd.
Navedeno povsem enako velja za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Zgolj opis okoliščine, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v gostinskem lokalu ne zadošča. Gostinski lokal sam po osebi oziroma ob odsotnosti ustrezne trditve, nima pravne osebnosti, ki je lahko nosilec lastninske pravice, iz dejstvenega opisa tudi ne izhaja opis kakšne druge ustrezne lastniške pripisljivosti poškodovanih stvari, ki bi konkretizirala zakonski znak „tujosti“. Opis „tujosti“ se pri tem tudi relevantno veže na formalni preizkus obstoja predloga za pregon, procesne predpostavke, ki ga zakon za to kaznivo dejanje zahteva. Dokler tožilec ne zatrjuje lastnika poškodovane stvari, ni moč preizkusiti ali je bil dejansko podan oškodovančev predlog za pregon.
ZPP člen 286, 286/6, 286a, 362. OZ člen 87, 87/2, 165. ZGD člen 38a, 38a/4, 38a/9.
sklenitev posojilne pogodbe - ničnost pogodb - posledice ničnosti - ugovor pobota - poštenost pogodbene stranke
Šele ZPP-E je v spremenjenem 286. členu ZPP izrecno določil, da ureditev prekluzij velja tudi za uveljavljanje ugovorov pobota, da se dejstva, dokazi in ugovor zaradi pobota in zastaranja, navedeni ali uveljavljani v nasprotju z drugim do tretjim odstavkom tega člena, ne upoštevajo. Pred omenjeno novelo ZPP je bila ob odsotnosti posebne zakonske ureditve tako pravna teorija kot tudi sodna praksa zelo neenotna glede vprašanja, kako ravnati v primeru, ko tožena stranka ugovor pobota oziroma dejstva, na katerih le-ta temelji in dokaze, s katerimi navedena dejstva dokazuje, vloži oziroma navaja in predlaga v skladu z 286. in 286.a členom ZPP prepozno. Čeprav se je sicer večinska sodna praksa in tudi pravna teorija zavzemala za to, da je tudi v takem primeru potrebno o ugovoru pobota odločiti v izreku sodbe, pa je med različnimi rešitvami tega vprašanja tudi že v preteklosti zaznati nekaj sodnih odločb, v katerih so sodišča ravnala tako, kot je to sedaj urejeno z novelo ZPP-E in tako kot je to storilo v tem konkretnem primeru tudi sodišče prve stopnje, čeprav se v tej zadevi na prvi stopnji novela ZPP-E ne uporablja, t.j., da takšnega ugovora pobotanja sploh ni upoštevalo in o njem v izreku sodbe ni odločilo2.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/2, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 38, 38/1, 39, 39/1, 39/3, 42, 49, 49/1.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za čas potovanja
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča.
Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori, namreč še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno. Enako velja tudi za stališče tožeče stranke o nestrokovnosti, neobrazloženosti, površnosti ter neuporabnosti mnenja in o prekoračitvi pooblastil izvedenca.
Zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja ni okoliščina, zaradi katere izvedenec sploh ne bi bil upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z izdelanim mnenjem. Lahko pa ta okoliščina, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov, predstavlja razlog za znižanje nagrade.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048033
KZ člen 20, 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - dokončano kaznivo dejanje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine
Očitek obtoženčevega delovanja v sostorilstvu je zadostno konkretiziran, ravno tako njegova sostorilska vloga in vloga neidentificiranih sostorilcev, med katerimi je tudi oseba z imenom FA. Kot je razvidno iz opisa očitanega kaznivega dejanja in razlogov izpodbijane sodbe, je bil cilj vseh sostorilcev, vključno z obtožencem, pripeljati 18 državljanov P, od katerih nihče ni imel dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, nezakonito in proti plačilu v Republiko Italijo, pri čemer je bilo potrebno organizirati pot iz Bosne in Hercegovine preko Hrvaške in Slovenije. V obravnavanem primeru je pomembno, da je šlo za organizacijo in spravilo 18 državljanov P čez državno mejo Republike Slovenije in prevoz po njenem ozemlju. Okoliščina, da obtoženec tujce še ni sprejel v vozilo, ker so se pred tem razbežali, ne pomeni, da očitanega kaznivega dejanja ni storil ali pa, da bi kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Očitano kaznivo dejanje je bilo dokončano, saj bi obtoženec, v kolikor bi uspel prevzeti skupino tujcev in jih odpeljati po ozemlju Republike Slovenije v Republiko Italijo, zgolj nadaljeval predhodno dogovorjeno dejavnost v okviru sostorilske udeležbe, po tem, ko so tujci s pomočjo sostorilca- vodiča FA že nezakonito, mimo mejnega prehoda, prišli na ozemlje Republike Slovenije, kjer bi jih obtoženec prevzel v vozilo in odpeljal v Republiko Italijo. Trditev, da obtoženec "skupini tujcev ni pomagal priti na ozemlje Republike Slovenije", ne pomeni, da ni imel sostorilske vloge kot se mu očita. Obtoženčeva vloga je bila pri izvršitvi kaznivega dejanja ključna za dosego cilja, to je spravilo (nezakonito in proti plačilu) skupine 18 državljanov P na ozemlje Republike Slovenije, vožnja preko ozemlja Republike Slovenije in spravilo preko državne meje Republike Slovenije v Republiko Italijo.
Okoliščina, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil za plačilo, je zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in je ni mogoče šteti še kot obteževalno okoliščino, še posebej, ker se obtožencu očita, da je to plačilo znašalo najmanj 1,00 EUR (in bi torej lahko bilo le 1,00 EUR).
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00045919
ZASP člen 5. OZ člen 190, 190/2, 198. ZDDV-1 člen 3, 81.
avtorsko delo - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka v Pogodbi ni obravnavala nobenih posebnih pravnih vprašanj in ta ne presega običajnega obrtnega znanja. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj iz 5. člena ZASP, da je Pogodba individualno in intelektualno znanstveno delo. Le za zahtevnejše oblike pogodb in ne za enostavne pogodbe o prodaji nepremičnin, kot je obravnavana, teorija opisuje, da pogodba ima avtorsko pravno naravo, če je bil izdelan nov tip družbene pogodbe kot varčevalni model v obliki naložb v nepremičnine.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi neupravičene obogatitve temelji na 198. členu (Uporaba tuje stvari v svojo korist) v zvezi z drugim odstavkom 190. člena OZ. Tožena stranka je razpolagala z osnutkom Pogodbe, ki nima glede na opisani tek dogodkov nobene zveze več s prejšnjimi razmerji med pravdnima strankama in nepremičninsko družbo. Tožeča stranka je opravila odvetniško storitev, ki jo je tožena stranka uporabila v svojo korist. Uporaba tuje odvetniške storitve v svojo korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe osnutka Pogodbe, ki jo je sestavila tožeča stranka, ima pravno naravo verzije.
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravnemu stališču tožene stranke, da je v skladu s 3. členom ZDDV-1 zahtevek iz neupravičene obogatitve terjatev iz naslova neposlovnih obveznosti, ki jo je kot pravno podlago za odločitev uporabilo sodišče druge stopnje. Navedena vrsta terjatve, ki nastane neposredno na podlagi zakona, ni posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046889
ZKP člen 105, 105/2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - pritožbena novota
Obtoženec in njegova zagovornica premoženjskopravnemu (odškodninskemu) zahtevku nista oporekala, njegova zagovornica je v končni besedi navedla le, da kazenski postopek za vse obtožence še ni končan, ker je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu, zato je predlagala, da se oškodovanca napoti na pravdo. Na to je že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Oškodovanec je navajal dejstva in predlagal dokaze, na katere je opiral svoj zahtevek, medtem ko obtoženec in njegova zagovornica nista navajala nobenega dejstva in tudi nista predlagala dokazov, s katerim bi izpodbijala navedbe in dokaze oškodovanca. Kot je bilo že zgoraj navedeno, gre v primeru odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v okviru kazenskega postopka za tako imenovani pridruženi pravdni postopek, zato je logično, da stranki tega postopka v kazenskem postopku ne moreta biti v slabšem ali boljšem položaju kot bi to veljalo v pravdi, zato je pritožnica z navedbami v pritožbi, ki se nanašajo na obstoj in višino škode, prepozna. Gre za pritožbeno novoto, saj navaja dejstva (in dokaze), ki jih prvič uveljavlja šele v pritožbi, pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navajati oziroma predložiti do konca predobravnavnega naroka oziroma naroka za izrek kazenske sankcije (smiselno po prvem odstavku 337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Pritožnica izpodbija tudi odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti. Tega sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, vendar ni prekludirana, ker gre za uporabo materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava glede pričetka teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo so utemeljeni, čeprav ne iz razlogov kot jih navaja pritožnica. Denarna odškodninska terjatev za premoženjsko škodo nastane z oškodovančevo zahtevo za plačilo škode, ta pa ni odvisna od tega, ali je prejšnje stanje dejansko vzpostavljeno oz. ali je plačan račun za popravilo. V civilni sodni praksi je sprejeto stališče, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka (ta je v obravnavani zadevi zapadel od nastanka škode - 165. Člen OZ), marveč od nastanka zamude in je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - ustavitev preiskave - sklep o preiskavi - preiskava - kazenski postopek - začetek kazenskega postopka - res iudicata
Določba 409. člena Zakona o kazenskem postopku, na podlagi katere so pritožniki vložili zahtevo za obnovo kazenskega postopka, se lahko uporabi zgolj v primeru, če je bila zahteva za preiskavo zaradi vsebinskega oziroma materialnopravnega razloga pravnomočno zavrnjena (ker torej iz dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec, ni izhajal utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje). Pri tem gre za nadaljevanje kazenskega pregona in ne za obnovo kazenskega postopka, saj se zaradi zavrnitve zahteve za preiskavo kazenski postopek kot sodni postopek še niti ni začel.
procesna legitimacija za pritožbo - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - nedovoljena pritožba
Zakon ne daje upravitelju procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim daje sodišče soglasje k upravljanju stečajne mase.
Če stranka sodišču ne izroči zadostnega števila izvodov vloge, je to formalna pomanjkljivost, ki od sodišča zahteva ravnanje po 108. členu ZPP. Takšen pozivni sklep je sklep procesnega vodstva, za katerega ZPP v tretjem odstavku 270. člena določa, da zoper njega ni pritožbe.
SPZ člen 68. OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/3, 427/5, 432, 434, 434/3. ZPP člen 213, 213/1, 314, 314/1, 337, 337/1.
najem poslovnih prostorov - stroški najemnika - delilnik stroškov - trditveno breme - prevzem dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika v prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena obravnava
Seznanjenosti tožeče stranke z najemno pogodbo (v kateri je bilo določeno, da bo zadevne stroške plačevala najemnica) ni mogoče šteti kot obvestilo o prevzemu dolga iz drugega odstavka 427. člena OZ. Slediti je namreč mogoče tožeči stranki, da je na njeni podlagi najemnico štela le za prevzemnico izpolnitve, da se je torej ta zavezala poleg lastnika in ne namesto njega (434. člen OZ). S tem tožeča stranka tudi ni bila postavljena pred odločitev, da bodisi poda bodisi odkloni svoje privoljenje v morebitni prevzem dolga. Omenjeni dogovor med toženo stranko in najemnico o plačevanju stroškov ima zato lahko kvečjemu naravo prevzema izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ). V takšnem primeru pa prvotni dolžnik upniku ostane zavezan za plačilo dolga (smiselno tretji odstavek 434. člena OZ).
obrazložitev stroškovne odločitve - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv - vpogled v register davčnih zavezancev, ki je javna knjiga - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic - višina nagrade - pravna praznina - teleološka (namenska) razlaga - jezikovna, sistemska in namenska razlaga
Obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje v sklepih o zavarovanju glede stroškov je sicer res skromna, vendar pa navedeno ne predstavlja uveljavljane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana le, če sklepa zaradi pomanjkljivosti glede izreka ali razlogov ni mogoče preizkusiti. Pri tem gre opozoriti na že večkrat zavzeto stališče v sodni praksi in pravni teoriji, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Ravno navedeni pristop je sodišče v sklepih o zavarovanju izbralo tudi v konkretnem primeru. Natančno opredelitev stroškov, ki jih je priznalo upniku, namreč vsebujeta stroškovnika v obeh predlogih za zavarovanje, ki jima je sodišče v celoti sledilo in na katera napotuje obrazložitev izpodbijanega sklepa ter ki sta bila dolžniku tudi vročena skupaj s sklepoma o zavarovanju, zato je priznane stroške mogoče v celoti preizkusiti, dolžniku pa je bilo omogočeno seznaniti se z njimi in jih tudi obrazloženo prerekati.
Pooblaščenec upnika je v predlogu za izdajo sklepa o zavarovanju jasno navedel, da je zavezanec za DDV, navedel je tudi svojo ID številko ter predlagal vpogled v Register zavezancev za DDV pri FURS. Predlagan vpogled v javno evidenco skladno z ustaljeno sodno prakso zadošča za izkaz, da je odvetnik zavezanec za DDV, zato so pritožbene zahteve, da bi moral za to predložiti listinski dokaz, neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžnikovih ugovorov upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložena ugovora, in upnika opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanju ne bo odgovoril. Upnik je ob takem postopanju in opozorilu sodišča utemeljeno štel, da sta ugovora pri sodišču prestala predhodni test obrazloženosti, sicer mu sodišče ugovorov ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ju takoj zavrnilo. Posledično je na ugovora utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno oziroma neugodno odločitev. V odgovorih je obširno, konkretizirano in dokazno podprto nasprotoval trditvam o uveljavljanih dejstvih in sodišče poskušal prepričati v drugačno materialnopravno stališče, kot ga v ugovorih zastopa dolžnik, s tem pa je prispeval h končni odločitvi in nenazadnje tudi uspešno zavaroval svoje pravice v tem postopku zavarovanja. Poudariti je še, da je odgovor na ugovor zoper sklep o zavarovanju odraz pravice do enakega varstva pravic, zato pravici dolžnika, da nasprotuje zavarovanju, ustreza pravica upnika, da na ugovorna izvajanja odgovori, potem ko ga sodišče k temu pozove. Prej kot v odgovorih na ugovor upnik tega ni mogel storiti, in tudi v tem smislu je treba presoditi „prispevek upnika“ h končni odločitvi in posledično potrebnost stroškov.
OT v 2. točki tar. št. 27 določa nagrado za predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti, v višini 50% nagrade iz tar. št. 18. Navedena tar. št. torej izrecno ne govori o nagradi za odgovor na ugovor, vendar pa to ne pomeni, da je treba odgovor vrednotiti po 6. točki tar. št. 27, ki napotuje na uporabo nagrade iz tar. št. 18. Tako vrednotenje bi namreč pripeljalo do nevzdržne situacije, ko bi bila nagrada za pravno sredstvo za polovico manjša od nagrade za odgovor na to isto pravno sredstvo. Višje sodišče zato ocenjuje, da gre v opisanem primeru za pravno praznino, ko je bila določitev nagrade za odgovor na ugovor zoper sklep o predhodni oziroma začasni odredbi prezrta. Pravno praznino je višje sodišče sklenilo napolniti z uporabo teleološke in sistemske razlage, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu predpisa in pravnega sistema kot celote. Ker je v OT običajno nagrada za ugovor za pravno sredstvo določena v enaki višini kot nagrada za to pravno sredstvo, je tudi za nagrado za odgovor na ugovor zoper izdano predhodno oziroma začasno odredbo treba smiselno uporabiti 2. točko tar. št. 27 OT.
Pritožba ugotovitve sodišča prve stopnje, da je navedena nepremičnina obremenjena s hipoteko za terjatev v isti višini ter da bo upnik te hipoteke poplačan pred upnikom predmetnega postopka, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče glede na navedeno potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala za verjetno, da bo terjatev s tem izvršilnim sredstvom poplačana.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53, 69, 69/1. ZNP-1 člen 42.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - duševna motnja - milejši ukrep - odvzem ali omejitev osebne svobode posameznika
Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja bolezni zaradi opuščenega jemanja zdravil, ki ga pritožnik v pritožbi priznava. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da s tem ogroža svoje zdravje in življenje. Do svoje bolezni ni uvideven, prekinitev jemanja zdravil oziroma zdravljenja pa bi vodila v ponovitev vseh oblik ogrožanja, ki so bila izražena pred sprejemom na zdravljenje in zaradi katerih je bil sprejet v bolnišnico. Njegovo agresivno ravnanje do drugih in uničevanje premoženja izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo prilaga k pritožbi. Presoja, da je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve, je torej pravilna.
Načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.
Z izdajo oziroma kasnejšo pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb je pravni prednik tožene stranke izvorno pridobil lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah, ne glede na prejšnje lastninsko stanje na spornih nepremičninah, kar pa pomeni, da tožnik s predhodno zatrjevano originarno pridobljeno lastninsko pravico zaradi priposestvovanja istih nepremičnin (po njegovem pravnem predniku) ne more uspeti, saj bi bilo sicer poseženo v ustavno načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS in ob zgoraj navedenih stališčih tudi v pravico do zasebne lastnine, pri čemer pritožbeno tudi ni sporno, da pravnomočne denacionalizacijske odločbe niso bile nikoli razveljavljene, spremenjene ali odpravljene in so še vedno v veljavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00046253
ZUreP-2 člen 206, 206/3-3. ZPRS-1 člen 2, 2-6. ZPP člen 188, 188/3.
razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina - najemna pogodba - oddajanje v najem - nadomestilo - služnost v javno korist - nastala škoda - poslovna dejavnost - izgubljeni dobiček - delni umik - delna ustavitev postopka - deklaratoren sklep - pogoji za ustavitev postopka - preklic umika tožbe
Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica.
Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja.
DZ člen 138, 138/4. ZNP-1 člen 42, 45, 45/2, 45/3.
predodelitev otroka - določitev stikov - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - upravičenje opravljati procesna dejanja
Sodišče mora otroku, ki je dopolnil 15. let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, kot udeležencu postopka omogočiti, da samostojno opravlja procesna dejanja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je 29. 1. 2020, 30. 1. 2020 in 3. 2. 2020 tožnik kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilno zaključilo tudi, da razlog za izredno odpoved ni bila tožnikova invalidnost in pogosti bolniški staleži oziroma zavrnitev opravljanja dela v času odsotnosti zaradi bolezni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Ker je tožnik delovno mesto samovoljno zapustil in ker se naslednjega dne na delo ni vrnil, je s svojim ravnanjem (naklepno huje) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza razlogu za podajo odpovedi, določenem v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Kršitev pravil javnega naročanja je eden od pogojev odškodninskega delikta, zoper katerega je sodno varstvo urejeno v 49. členu ZPVPJN, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom 103. člena ZS krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pritožbeno sodišče v konkretnem odškodninskem sporu ne vidi razloga za odmik od izključne krajevne pristojnosti, določene za sodno varstvo v postopkih javnega naročanja, čeprav domnevna škoda ni nastala zaradi izpodbojnosti pogodbe, pač pa zaradi drugih kršitev pravil javnega naročanja. Varovana dobrina je v obeh primerih ista.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - načelo kontradiktornosti - trditveno breme - dokazno breme
Dejstvo teka postopka za izterjavo terjatve, samo po sebi ne pomeni vedno tudi pretrganja zastaranja te terjatve, saj je potrebno upoštevati tudi določbo 366. člena OZ. V taki situaciji pa bi sodišče moralo odgovor na ugovor vročiti dolžniku in mu omogočiti, da nanj odgovori.