ZOdvT člen 11, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 39.
nagrada odvetniku - stroških postopka - zastopanje po uradni dolžnosti - nepravdni postopek - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom
Posvet z zadržano osebo v zavodu pred narokom, pregled predloga s prilogami in študiji zadeve pred narokom ne utemeljuje priznanja nagrade pritožniku kot nagrade za samostojno storitev po 1. alineji 1. točke in 2. točki tar. št. 39 OT. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnik s sprejetjem sklepa Pr 25/2001 z dne 12. 2. 2021 prejel tudi predlog z dne 12. 2. 2021, pa na predlog ni odgovoril. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da pritožnik pred narokom 16. 2. 2021 ni vpogledal spisovne dokumentacije. Za pristop na narok mora biti pritožnik seznanjen z zadevo in nagrada za to opravilo pomeni nagrado za pristop na narok. Sam potek časa je posebej vrednoten (6. člen OT). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se zastopanje na naroku nanaša le na čas, ko odvetnik stranko zastopa na samem naroku.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - ustavitev preiskave - sklep o preiskavi - preiskava - kazenski postopek - začetek kazenskega postopka - res iudicata
Določba 409. člena Zakona o kazenskem postopku, na podlagi katere so pritožniki vložili zahtevo za obnovo kazenskega postopka, se lahko uporabi zgolj v primeru, če je bila zahteva za preiskavo zaradi vsebinskega oziroma materialnopravnega razloga pravnomočno zavrnjena (ker torej iz dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec, ni izhajal utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje). Pri tem gre za nadaljevanje kazenskega pregona in ne za obnovo kazenskega postopka, saj se zaradi zavrnitve zahteve za preiskavo kazenski postopek kot sodni postopek še niti ni začel.
izvršba na nepremičnino - prenehanje zastavne pravice - vrnitev varščine - rok za plačilo kupnine - pravočasna položitev kupnine - napačen pravni pouk - pravica do bivanja v prodani nepremičnini
Skladno z določbo prvega odstavka 173. člena ZIZ, na nepremičnini vknjižena zastavna pravica oziroma zemljiški dolg ugasne z dnem, ko postane sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen, čeprav zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga niso popolnoma poplačani.
Začetek teka roka za plačilo preostanka kupnine ni bil odvisen od pravnomočnosti sklepa o domiku. Iz Odredbe o prodaji nepremičnine na javni dražbi in iz sklepa o domiku izhaja, da je bilo potrebno preostanek kupnine plačati v 30 dneh od izdaje sklepa o domiku in da morebitna pravnomočnost sklepa o domiku v ničemer ne vpliva na začetek teka roka za plačilo preostanka kupnine.
Glede na zakonsko določbo 210. člena ZIZ, ima pravico bivanja kot najemnik le dolžnik, v kolikor sodišče njegovemu predlogu ugodi. Zato lahko navedeni predlog poda zgolj dolžnik, pri odločanju o takšnem predlogu pa sodišče sicer mora upoštevati tudi družinske člane oziroma njegovo družinsko življenje.
SPZ člen 68. OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/3, 427/5, 432, 434, 434/3. ZPP člen 213, 213/1, 314, 314/1, 337, 337/1.
najem poslovnih prostorov - stroški najemnika - delilnik stroškov - trditveno breme - prevzem dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika v prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena obravnava
Seznanjenosti tožeče stranke z najemno pogodbo (v kateri je bilo določeno, da bo zadevne stroške plačevala najemnica) ni mogoče šteti kot obvestilo o prevzemu dolga iz drugega odstavka 427. člena OZ. Slediti je namreč mogoče tožeči stranki, da je na njeni podlagi najemnico štela le za prevzemnico izpolnitve, da se je torej ta zavezala poleg lastnika in ne namesto njega (434. člen OZ). S tem tožeča stranka tudi ni bila postavljena pred odločitev, da bodisi poda bodisi odkloni svoje privoljenje v morebitni prevzem dolga. Omenjeni dogovor med toženo stranko in najemnico o plačevanju stroškov ima zato lahko kvečjemu naravo prevzema izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ). V takšnem primeru pa prvotni dolžnik upniku ostane zavezan za plačilo dolga (smiselno tretji odstavek 434. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00046388
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 4.
pravna sredstva v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - način vročanja - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - javna listina - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, odkar je bilo dolžniku puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi nastanka izrednega dogodka, tj. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je med drugim tudi določala, da v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo in da se ne vročajo sodna pisanja. V obdobju vročitve sklepa o izvršbi dolžniku in roku za vložitev ugovora, ki se je iztekel dne 16. 2. 2020 Odredba ni veljala. Odredba, ki je veljala kasneje in šele od 16. 3. 2020 dalje, torej po izteku roka za vložitev predmetnega ugovora dne 16. 2. 2020, je v tretjem odstavku določala, da razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045402
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 62.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - neizpolnitev posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Kljub zatrjevanemu slabšemu premoženjskemu stanju (ki samo zase še ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja) obsojenka ni izkazala, da obveznosti v obravnavanem obdobju ni izpolnila zaradi okoliščin, ki niso v njeni moči, pa tudi ne aktivnosti in truda za izpolnitev posebnega pogoja, na primer v smeri iskanja zaposlitve. Pritožbene navedbe o dolgoletnih težavah obsojenke z zdravjem, osebno rehabilitacijo in o družinskih težavah so povsem neizkazane in jim zato ni mogoče slediti.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna ali izhodiščna cena - mnenje ločitvenega upnika
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se bo prodaja, v kolikor ne bo uspešna, lahko ponovila z nižjo izklicno ceno, kar pa še ne bo poseglo v načelo hitrosti postopka, saj gre med drugim šele za prvo prodajo.
oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - dohodki upravičenca in družinskih članov - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki lahko utemeljujejo (ali vodijo v) oprostitev plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev. Obveznost plačila sodne takse je namreč v zakonu določena kot splošna obveznost strank, ki pred sodiščem predlagajo uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Zato so dolžne ob uveljavljanju izjeme od tega pravila podati osnovne navedbe in dokaze, da bi se lahko njihova taksna obveznost zmanjšala.
V skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke, kar pomeni, da ima sodišče podlago za vpogled v obstoječe zbirke podatkov, ki prikazujejo materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (kar je tudi storilo), kamor pa evidenca, ki jo omenja tožnik, ne sodi.
Zgolj polnoletnost in bivanje s starši tako še ni razlog, da bi sodišče tožnikovega sina lahko obravnavalo kot osebo, ki jo je tožnik dolžan preživljati.
obtožni predlog - smrt oškodovanca kot tožilca - nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti - nadaljevanje postopka - objektivni rok - subjektivni rok - namenska razlaga zakona - zavrženje obtožnega predloga
Trimesečni rok predstavlja objektivni rok, ki teče od smrti oškodovanca kot tožilca in ne od dne, ko so upravičenci izvedeli, da na pobudo pokojnika teče kazenski postopek, pri čemer sodišče ni dolžno poizvedovati, ali obstajajo osebe iz šestega odstavka 60. člena ZKP, niti jih poučevati o njihovi pravici do nadaljevanja postopka. Kadar upravičenci rok zamudijo, je zato potrebno obtožni predlog zavreči, kot to predvideva drugi odstavek 277. člena v zvezi s 437. členom ZKP.
Četudi je bila že plačana terjatev iz osnovne kreditne pogodbe št.... z dne 11. 2. 2008, ki je bila kot prva zavarovana s pogodbo o zastavi nepremičnin, kakor to trdi pritožba, še vedno obstaja zavarovanje za terjatve iz kasnejših pravnih (kreditnih ali drugih obligacijskih) razmerij do najvišjega zneska 429.000,00 EUR. Namen maksimalne hipoteke je v zavarovanju obstoječih in bodočih terjatev, ki izvirajo iz obstoječih in bodočih pravnih razmerij, pri tem pa se s (prostovoljnim) poplačilom terjatev hipotekarnega dolžnika obseg zavarovanja do najvišjega določenega zneska ne spreminja. Dokler traja maksimalna hipoteka, je z njo zavarovano celotno pravno razmerje med kreditodajalcem (hipotekarnim upnikom) in kreditojemalcem (hipotekarnim dolžnikom) do dogovorjene celotne višine zneska.
Glede na v zgornji obrazložitvi že povzete ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba niti ni izpodbijala in ob upoštevanju zgoraj povzete trditvene podlage pravdnih strank glede dobrovernosti, oziroma nedobrovernosti tožnice, pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica bila ustanovljena z namenom sanacije izgub, ki so jih ustvarile banke s svojim poslovanjem in da ustanovitev tožnice sploh ne bi bila potrebna, če terjatve bank ne bi bile tvegane in sporne, dolžniki pa ne bi bili nelikvidni. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da spornost zavarovane terjatve in vknjižena lastninska pravica toženke 24. 12. 2009 nista pravno pomembni dejstvi za presojo utemeljenosti zahtevka po nasprotni tožbi toženke. Pogodba o zastavi nepremičnin z dne 13. 2. 2008 in vknjižba maksimalne hipoteke na njeni podlagi dne 20. 2. 2008 sta pravno veljavni, prav tako pravni posel med Banko .... in tožnico z dne 18. 2. 2015.
Toženka s svojimi dokazi, ki jih izpostavlja tudi v pritožbi, po pravilni oceni sodišča prve stopnje ni dokazala, da je tožniku na misiji na Kosovu (april - oktober 2014) zagotovila tedenski počitek na dneve, navedene v evidencah obremenjenosti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravno relevantna škoda - slabo finančno stanje - dom dolžnika - nesorazmernost - pristop k vodilni zadevi
Skladno z ustaljeno sodno prakso se mora pravno upoštevna škoda kazati v drugih dobrinah, ne v sami realizaciji izvršbe, v konkretni zadevi pa glede na dolžničine trditve o prejemkih, ki ne dosegajo 76% minimalne plače ter zneska za preživljanje družinskega člana, niti realizacija izvršbe ne bo mogoča.
Pri presoji (ne)sorazmernosti prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ni mogoče izolirano upoštevati le posamezne izvršilne zadeve, temveč je treba upoštevati tudi povezane izvršilne zadeve (vodilno in pristopne).
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela dokazati navideznosti sklenjene prodajne pogodbe, je tehten in prepričljiv. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ne drži.
Pritožbeno stališče, da je tožnica „navedla dovolj okoliščin in zagotovila dovolj ustreznih dokazov“, da pogodbeni stranki nista imeli volje skleniti prodajne pogodbe in da se je zaradi tega procesno breme dokazovanja prevalilo na toženca, ni pravilno. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme (v konkretnem primeru tožnice) namreč prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza. Takega dokaznega uspeha pa tožnica v tej pravdi ni dosegla.
Načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.
Z izdajo oziroma kasnejšo pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb je pravni prednik tožene stranke izvorno pridobil lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah, ne glede na prejšnje lastninsko stanje na spornih nepremičninah, kar pa pomeni, da tožnik s predhodno zatrjevano originarno pridobljeno lastninsko pravico zaradi priposestvovanja istih nepremičnin (po njegovem pravnem predniku) ne more uspeti, saj bi bilo sicer poseženo v ustavno načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS in ob zgoraj navedenih stališčih tudi v pravico do zasebne lastnine, pri čemer pritožbeno tudi ni sporno, da pravnomočne denacionalizacijske odločbe niso bile nikoli razveljavljene, spremenjene ali odpravljene in so še vedno v veljavi.
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je v skladu s samim zakonom omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
nujni enotni sosporniki - prekluzija trditev in dokazov - učinki pravdnih dejanj sospornikov - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - posledice neodgovora na tožbo - pravica do izjave v postopku - ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe - kršitev družbene pogodbe - ničnost
Ker je eden od nujnih sospornikov podal odgovor na tožbo je s tem preprečil izdajo zamudne sodbe tudi za ostale njune sospornike, kar pa ne vpliva na njihovo nadaljnjo procesno pravico do izjave v postopku in s tem na to, da sosporniki, ki odgovora na tožbo niso podali, v postopku ne bi smeli podajati svojih trditev in predlagati dokazov.
Pogodbeno materialno pravo zavezuje neposredno le pogodbene stranke, ne pa tudi tretjih oseb, zato kršitev ali neizpolnitev pogodbenih določil, ki je predpisana le eni stranki, ne more imeti za posledico ničnosti, razen če bi za to bile podane kakšne posebne okoliščine (npr. zlorabe pravic, dolozna ravnanja).
obrazložitev stroškovne odločitve - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv - vpogled v register davčnih zavezancev, ki je javna knjiga - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic - višina nagrade - pravna praznina - teleološka (namenska) razlaga - jezikovna, sistemska in namenska razlaga
Obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje v sklepih o zavarovanju glede stroškov je sicer res skromna, vendar pa navedeno ne predstavlja uveljavljane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana le, če sklepa zaradi pomanjkljivosti glede izreka ali razlogov ni mogoče preizkusiti. Pri tem gre opozoriti na že večkrat zavzeto stališče v sodni praksi in pravni teoriji, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Ravno navedeni pristop je sodišče v sklepih o zavarovanju izbralo tudi v konkretnem primeru. Natančno opredelitev stroškov, ki jih je priznalo upniku, namreč vsebujeta stroškovnika v obeh predlogih za zavarovanje, ki jima je sodišče v celoti sledilo in na katera napotuje obrazložitev izpodbijanega sklepa ter ki sta bila dolžniku tudi vročena skupaj s sklepoma o zavarovanju, zato je priznane stroške mogoče v celoti preizkusiti, dolžniku pa je bilo omogočeno seznaniti se z njimi in jih tudi obrazloženo prerekati.
Pooblaščenec upnika je v predlogu za izdajo sklepa o zavarovanju jasno navedel, da je zavezanec za DDV, navedel je tudi svojo ID številko ter predlagal vpogled v Register zavezancev za DDV pri FURS. Predlagan vpogled v javno evidenco skladno z ustaljeno sodno prakso zadošča za izkaz, da je odvetnik zavezanec za DDV, zato so pritožbene zahteve, da bi moral za to predložiti listinski dokaz, neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžnikovih ugovorov upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložena ugovora, in upnika opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanju ne bo odgovoril. Upnik je ob takem postopanju in opozorilu sodišča utemeljeno štel, da sta ugovora pri sodišču prestala predhodni test obrazloženosti, sicer mu sodišče ugovorov ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ju takoj zavrnilo. Posledično je na ugovora utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno oziroma neugodno odločitev. V odgovorih je obširno, konkretizirano in dokazno podprto nasprotoval trditvam o uveljavljanih dejstvih in sodišče poskušal prepričati v drugačno materialnopravno stališče, kot ga v ugovorih zastopa dolžnik, s tem pa je prispeval h končni odločitvi in nenazadnje tudi uspešno zavaroval svoje pravice v tem postopku zavarovanja. Poudariti je še, da je odgovor na ugovor zoper sklep o zavarovanju odraz pravice do enakega varstva pravic, zato pravici dolžnika, da nasprotuje zavarovanju, ustreza pravica upnika, da na ugovorna izvajanja odgovori, potem ko ga sodišče k temu pozove. Prej kot v odgovorih na ugovor upnik tega ni mogel storiti, in tudi v tem smislu je treba presoditi „prispevek upnika“ h končni odločitvi in posledično potrebnost stroškov.
OT v 2. točki tar. št. 27 določa nagrado za predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti, v višini 50% nagrade iz tar. št. 18. Navedena tar. št. torej izrecno ne govori o nagradi za odgovor na ugovor, vendar pa to ne pomeni, da je treba odgovor vrednotiti po 6. točki tar. št. 27, ki napotuje na uporabo nagrade iz tar. št. 18. Tako vrednotenje bi namreč pripeljalo do nevzdržne situacije, ko bi bila nagrada za pravno sredstvo za polovico manjša od nagrade za odgovor na to isto pravno sredstvo. Višje sodišče zato ocenjuje, da gre v opisanem primeru za pravno praznino, ko je bila določitev nagrade za odgovor na ugovor zoper sklep o predhodni oziroma začasni odredbi prezrta. Pravno praznino je višje sodišče sklenilo napolniti z uporabo teleološke in sistemske razlage, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu predpisa in pravnega sistema kot celote. Ker je v OT običajno nagrada za ugovor za pravno sredstvo določena v enaki višini kot nagrada za to pravno sredstvo, je tudi za nagrado za odgovor na ugovor zoper izdano predhodno oziroma začasno odredbo treba smiselno uporabiti 2. točko tar. št. 27 OT.
predlog za odlog izvršbe - zavrženje predloga - slabo premoženjsko stanje - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč - javne finance - dolg do države - sodna taksa - obvezna dajatev - plačilni nalog - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prepozen predlog
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo dolga do države oziroma občine ureja 77. člen ZJF. Vendar četrti odstavek 77. člena ZJF določa, da se kot dolgovi po tem členu ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev. Ker je sodna taksa obvezna dajatev, je ni mogoče odpisati, odložiti njenega plačila ali dovoliti njenega obročnega plačila po tej določbi.
ZST-1 ne omogoča odloga plačila sodne takse po izteku roka za njeno plačilo in je zato takšen predlog prepozen.