izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Ker je tožnik delovno mesto samovoljno zapustil in ker se naslednjega dne na delo ni vrnil, je s svojim ravnanjem (naklepno huje) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza razlogu za podajo odpovedi, določenem v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogroženost poslovanja - višina sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bila stranka oproščena plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je za znesek 166,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah to ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj za oprostitev plačila sodnih taks po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasna nezmožnost za delo - intenziteta in trajanje strahu - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - posledice prometne nezgode
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode, ki jo je zaradi dogodka utrpela tožnica, slednji prisodilo primeren znesek odškodnine (s katero bo kot z zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ). Ustreznost je podana tako z vidika odškodnine prisojene za posamezne oblike nepremoženjske škode (to je tako iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja kot tudi strahu), kakor tudi (oziroma predvsem) glede na celoten obseg utrpljene nepremoženjske škode prisojen skupen znesek odškodnine.
Dejstvo, da prej omenjenih ugotovitev ni upoštevalo v (celoti v) okviru odškodnine odmerjene za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ni bistveno. V zvezi s tem je bolj od okoliščine, da tožnica teh psihičnih težav (bolečin) in njihovega zdravljenja v postopku na prvi stopnji tudi sama ni opredeljevala kot nevšečnosti med zdravljenjem, pomembno to, da so tovrstne trditve pri ugotavljanju obsega utrpele nepremoženjske škode (pa čeprav v pretežni meri v okviru postavke strahu) s strani sodišča prve stopnje bile upoštevane (presojane).
sklep o stroških postopka - zamudna sodba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - delen uspeh - navedba vrednosti spornega predmeta
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo le enemu izmed dveh postavljenih tožbenih zahtevkov, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v pravdi uspela le do 50% in da ji mora zato tožena stranka povrniti zgolj 50% priznanih pravdnih stroškov.
Dolžniki v pritožbah ne izpodbijajo zaključkov sodišča prve stopnje, temveč zgolj navajajo dejstva ki v celoti predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uradoma upoštevnih kršitev. Teh ni ugotovilo.
postopek osebnega stečaja - načelo formalne legalitete - odpust obveznosti
Ob tem, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da se je postopek osebnega stečaja, v katerem so bile dolžniku odpuščene obveznosti, končal pred izdajo izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi moral dolžnik dejstva, v zvezi s časom nastanka škode oziroma neobstojem upnikove terjatve iz premoženjskopravnega zahtevka uveljavljati v postopku izdaje izvršilnega naslova.
ZKP člen 358, 358-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1. KZ-1 člen 127, 127/1.
kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis dejanja - prepir - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - prekršek - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - plačilni nalog - res iudicata - oprostilna sodba
Opis dejanja iz prekrška vsebuje verbalne žalitve in grožnje obdolženca ter dejstvo, da naj bi odrinil C. C., v ničemer pa ne omenja uporabe nevarnih orodij. Ravno nasprotno v opisu obravnavanega kaznivega dejanja sploh ni navedeno, da naj bi obdolženec oškodovanca žalil ali jima grozil s smrtjo, temveč se opis kaznivega dejanja osredotoča ravno na nevarni orodji in njuno uporabo, saj prav uporaba nevarnega orodja pri prepiru oziroma iz nje izhajajoča eskalacija nasilja predstavlja tisti ključni zakonski znak, na katerem temelji kaznivo dejanje po 127. členu KZ-1.
Iz opisa bi moralo izhajati, da sta bili v prepiru udeleženi vsaj dve nasprotujoči si osebi, ki sta obe izražali nesoglasje na glasen ali oster način oziroma na drug način, iz katerega je razvidno, da na nobeni strani ni šlo zgolj za "opozarjanje" ali neko korektno izmenjavo informacij in mnenj, temveč da sta vsaj dve nasprotujoči si osebi dejansko aktivno prispevali k prepiru. Prav tako v opisu niso konkretizirane okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil prepir takšne narave, da bi lahko vsak čas prerastel v fizični obračun, niti, da je pri vsaj dveh nasprotujočih udeležencih prepira obstajala pripravljenost na medsebojni fizični obračun.
Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja tudi ni razvidno, da je obdolženec segel po nevarnem orodju oziroma, da je obdolženec z nevarnim orodjem - železno palico naredil kretnjo, ki bi kazala na to, da jo bo uporabil, saj v opisu ni navedeno denimo, da bi obdolženec oškodovanca podrl na tla s samo palico ali da bi z njo zamahnil, temveč zgolj, da je palico držal v roki, kar pa ne zadostuje za izpolnitev zakonskega znaka.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 257, 257/1.. ZNPPol člen 3, 3-16.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v očitanem in dokazanem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, vključno z naklepom. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Tožnica kot uradna oseba oziroma javna uslužbenka, ki je vedela, da podatkov, ki so ji dostopni v zvezi z njenim delom, ne sme posredovati nepoklicanim osebam, je izrabila svoj položaj policistke in s tem B.B. pridobila vsaj nepremoženjsko korist.
predlog za odlog izvršbe - zavrženje predloga - slabo premoženjsko stanje - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč - javne finance - dolg do države - sodna taksa - obvezna dajatev - plačilni nalog - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prepozen predlog
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo dolga do države oziroma občine ureja 77. člen ZJF. Vendar četrti odstavek 77. člena ZJF določa, da se kot dolgovi po tem členu ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev. Ker je sodna taksa obvezna dajatev, je ni mogoče odpisati, odložiti njenega plačila ali dovoliti njenega obročnega plačila po tej določbi.
ZST-1 ne omogoča odloga plačila sodne takse po izteku roka za njeno plačilo in je zato takšen predlog prepozen.
ZFPPIPP člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2.
osebni stečaj - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - izvršilni naslov
Sklep o končanju postopka osebnega stečaja je skupaj s seznamom neplačanih in priznanih terjatev izvršilni naslov, zato morajo biti terjatve v seznamu še posebej natančno ugotovljene.
obrazložitev stroškovne odločitve - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv - vpogled v register davčnih zavezancev, ki je javna knjiga - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic - višina nagrade - pravna praznina - teleološka (namenska) razlaga - jezikovna, sistemska in namenska razlaga
Obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje v sklepih o zavarovanju glede stroškov je sicer res skromna, vendar pa navedeno ne predstavlja uveljavljane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana le, če sklepa zaradi pomanjkljivosti glede izreka ali razlogov ni mogoče preizkusiti. Pri tem gre opozoriti na že večkrat zavzeto stališče v sodni praksi in pravni teoriji, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Ravno navedeni pristop je sodišče v sklepih o zavarovanju izbralo tudi v konkretnem primeru. Natančno opredelitev stroškov, ki jih je priznalo upniku, namreč vsebujeta stroškovnika v obeh predlogih za zavarovanje, ki jima je sodišče v celoti sledilo in na katera napotuje obrazložitev izpodbijanega sklepa ter ki sta bila dolžniku tudi vročena skupaj s sklepoma o zavarovanju, zato je priznane stroške mogoče v celoti preizkusiti, dolžniku pa je bilo omogočeno seznaniti se z njimi in jih tudi obrazloženo prerekati.
Pooblaščenec upnika je v predlogu za izdajo sklepa o zavarovanju jasno navedel, da je zavezanec za DDV, navedel je tudi svojo ID številko ter predlagal vpogled v Register zavezancev za DDV pri FURS. Predlagan vpogled v javno evidenco skladno z ustaljeno sodno prakso zadošča za izkaz, da je odvetnik zavezanec za DDV, zato so pritožbene zahteve, da bi moral za to predložiti listinski dokaz, neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžnikovih ugovorov upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložena ugovora, in upnika opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanju ne bo odgovoril. Upnik je ob takem postopanju in opozorilu sodišča utemeljeno štel, da sta ugovora pri sodišču prestala predhodni test obrazloženosti, sicer mu sodišče ugovorov ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ju takoj zavrnilo. Posledično je na ugovora utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno oziroma neugodno odločitev. V odgovorih je obširno, konkretizirano in dokazno podprto nasprotoval trditvam o uveljavljanih dejstvih in sodišče poskušal prepričati v drugačno materialnopravno stališče, kot ga v ugovorih zastopa dolžnik, s tem pa je prispeval h končni odločitvi in nenazadnje tudi uspešno zavaroval svoje pravice v tem postopku zavarovanja. Poudariti je še, da je odgovor na ugovor zoper sklep o zavarovanju odraz pravice do enakega varstva pravic, zato pravici dolžnika, da nasprotuje zavarovanju, ustreza pravica upnika, da na ugovorna izvajanja odgovori, potem ko ga sodišče k temu pozove. Prej kot v odgovorih na ugovor upnik tega ni mogel storiti, in tudi v tem smislu je treba presoditi „prispevek upnika“ h končni odločitvi in posledično potrebnost stroškov.
OT v 2. točki tar. št. 27 določa nagrado za predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti, v višini 50% nagrade iz tar. št. 18. Navedena tar. št. torej izrecno ne govori o nagradi za odgovor na ugovor, vendar pa to ne pomeni, da je treba odgovor vrednotiti po 6. točki tar. št. 27, ki napotuje na uporabo nagrade iz tar. št. 18. Tako vrednotenje bi namreč pripeljalo do nevzdržne situacije, ko bi bila nagrada za pravno sredstvo za polovico manjša od nagrade za odgovor na to isto pravno sredstvo. Višje sodišče zato ocenjuje, da gre v opisanem primeru za pravno praznino, ko je bila določitev nagrade za odgovor na ugovor zoper sklep o predhodni oziroma začasni odredbi prezrta. Pravno praznino je višje sodišče sklenilo napolniti z uporabo teleološke in sistemske razlage, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu predpisa in pravnega sistema kot celote. Ker je v OT običajno nagrada za ugovor za pravno sredstvo določena v enaki višini kot nagrada za to pravno sredstvo, je tudi za nagrado za odgovor na ugovor zoper izdano predhodno oziroma začasno odredbo treba smiselno uporabiti 2. točko tar. št. 27 OT.
DZ člen 138, 138/4. ZNP-1 člen 42, 45, 45/2, 45/3.
predodelitev otroka - določitev stikov - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - upravičenje opravljati procesna dejanja
Sodišče mora otroku, ki je dopolnil 15. let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, kot udeležencu postopka omogočiti, da samostojno opravlja procesna dejanja.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4, 39, 39-3, 39-4, 39-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - uporaba odvetniške tarife - pribava podatkov - poizvedbe - enotna matična številka občana (EMŠO) - lastništvo motornega vozila - razkritje osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov - obrazložen dopis - opomin pred tožbo - poziv k izpolnitvi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Poizvedbi tožnika o EMŠO toženca in o lastništvu vozila je mogoče primerjati s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, kjer je vrednost storitve opredeljena s 50 točkami (tar. št. 39/5 OT).
Dopis (opozorilo) s pozivom k izpolnitvi terjatve v določenem roku je mogoče šteti za obrazložen opomin pred tožbo, za katerega je po tar. št. 38/4 OT treba priznati 100 točk.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00046388
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 4.
pravna sredstva v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - način vročanja - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - javna listina - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, odkar je bilo dolžniku puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi nastanka izrednega dogodka, tj. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je med drugim tudi določala, da v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo in da se ne vročajo sodna pisanja. V obdobju vročitve sklepa o izvršbi dolžniku in roku za vložitev ugovora, ki se je iztekel dne 16. 2. 2020 Odredba ni veljala. Odredba, ki je veljala kasneje in šele od 16. 3. 2020 dalje, torej po izteku roka za vložitev predmetnega ugovora dne 16. 2. 2020, je v tretjem odstavku določala, da razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.
V predmetni zadevi pa sta, ob odsotnosti dvoma v to, da sta bili pogodba in odločba realizirani, tudi po oceni sodišča druge stopnje odplačna pogodba in odplačna odločba, ob indicu, da je pravna prednica najemala za te posle posojila, zadosten dokaz, da je pravna prednica za odvzeta zemljišča plačala odškodnino in dala nadomestna zemljišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kvalitetno in vrednostno odgovarjajočo zemljišče pomeni enakovredno dajatev, enakovredna dajatev pa pomeni, da je prag 30 % iz Navodila dosežen.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 104, 104/2, 104/2-1, 226, 226/4, 374, 374/13, 414. ZPP člen 109.
postopek stečaja zapuščine - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - nagrada stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka - odložni pogoj - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Predmet odločitve, ki je vsebovan v obravnavanem sklepu, je prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na ločitvenega upnika. Tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev, je po vsebini posebni sklep in ni del vsebine sklepa o končni razdelitvi. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper predlog končne razdelitve, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik že iz načrta razdelitve posebne stečajne mase, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES in zoper katerega ni v roku 15 dni vložil ugovora, razčistil vprašanje stroškov prevzema premoženja, zato je sodišče prve stopnje njegovo izjavo o prevzemu tudi pravilno obravnavalo kot veljavno in zavezujočo.
Iz razlogov, na katere pazi ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je razveljavilo del odločitve, ki se nanaša na določitev odložnega pogoja, ker odločitve z odložnim pogojem določba 374. člena ZFPPIPP ne predvideva.
Pritožba je namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča in to je dolžan pritožnik napisati brez žaljivih primerjav, ker te v ničemer ne pripomorejo k odločitvi. Zmotno je mnenje pritožnika, če meni, da bo lahko pri sodišču, ki odloča o njegovi pritožbi, dosegel boljši učinek, če se o drugih izraža žaljivo. Pritožbeno sodišče ga zato v tem sklepu opozarja, da se v bodoče vzdrži žaljivih komentarjev, ker ga bo sicer lahko denarno kaznovalo.
oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - dohodki upravičenca in družinskih članov - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki lahko utemeljujejo (ali vodijo v) oprostitev plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev. Obveznost plačila sodne takse je namreč v zakonu določena kot splošna obveznost strank, ki pred sodiščem predlagajo uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Zato so dolžne ob uveljavljanju izjeme od tega pravila podati osnovne navedbe in dokaze, da bi se lahko njihova taksna obveznost zmanjšala.
V skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke, kar pomeni, da ima sodišče podlago za vpogled v obstoječe zbirke podatkov, ki prikazujejo materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (kar je tudi storilo), kamor pa evidenca, ki jo omenja tožnik, ne sodi.
Zgolj polnoletnost in bivanje s starši tako še ni razlog, da bi sodišče tožnikovega sina lahko obravnavalo kot osebo, ki jo je tožnik dolžan preživljati.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna okoliščina - neznatna škoda
Upnik se sklicuje na trditve iz predloga o dolžnikovem slabem finančnem, likvidnostnem in premoženjskem stanju. Same po sebi te objektivne okoliščine niso razlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
Da je podana subjektivna nevarnost, mora obstajati dolžnikovo konkretno ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavitev denarne terjatve.
Pogoja po drugem in tretjem odstavku 270. člena ZIZ se izključujeta, upnikove trditve pa so kontradiktorne.
Škoda, večja od neznatne, grozi, če bo prepovedano razpolaganje s premičninami, s katerimi dolžnik opravlja svojo dejavnost.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravno relevantna škoda - slabo finančno stanje - dom dolžnika - nesorazmernost - pristop k vodilni zadevi
Skladno z ustaljeno sodno prakso se mora pravno upoštevna škoda kazati v drugih dobrinah, ne v sami realizaciji izvršbe, v konkretni zadevi pa glede na dolžničine trditve o prejemkih, ki ne dosegajo 76% minimalne plače ter zneska za preživljanje družinskega člana, niti realizacija izvršbe ne bo mogoča.
Pri presoji (ne)sorazmernosti prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ni mogoče izolirano upoštevati le posamezne izvršilne zadeve, temveč je treba upoštevati tudi povezane izvršilne zadeve (vodilno in pristopne).