KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057348
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 445. ZDR-1 člen 5, 5/1, 13, 42, 75, 75/2, 75/4, 131, 217, 217/1, 217/1-13. ZPSV člen 2, 3. ZPIZ-1 člen 39.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - blanketno kaznivo dejanje - trajajoče kaznivo dejanje - prikrajšanje delavca za pravico - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - ugovor zastaranja - objektivna nezmožnost - stečaj družbe - premoženjskopravni zahtevek - priglasitev terjatve v stečaju
Pomanjkanje razlogov glede ugovora pravne narave v izpodbijani sodbi ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zlasti ne takšne, ki bi imela za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe. Določba 75. člena ZDR-1 ureja varstvo pravic delavcev, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb pri spremembi delodajalca in določa odgovornost (solidarno) za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa (četrti odstavek). Blanketna norma tega dopolnilnega predpisa ne spada v kategorizacijo kazenskega prava, čeprav njena kršitev predstavlja prekršek po 13. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1 (stori ga delodajalec, ki delavcem ne zagotavlja pravic iz kolektivne pogodbe v skladu z drugim odstavkom 75. člena tega zakona, to je najmanj eno leto ). Z inkriminacijo v 196. členu KZ-1 so namreč varovane le najhujše kršitve delovne zakonodaje in ostalih virov delovnega prava, v kazenski zakonodaji poimenovane "temeljne pravice".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051245
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1 člen 211, 211/1.
pravica do tolmača - kaznivo dejanje goljufije
Za kršitev 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP bi šlo le v primeru, če bi obdolženec izrecno zahteval pomoč tolmača, pa mu ga sodišče ne bi zagotovilo. Zagovornica je (šele) v pritožbi predložila obdolženčev ambulantni karton iz leta 2014, iz katerega izhaja, da je obdolženec naglušen in potrebuje slušni aparat, vendar pa ta zdravstvena dokumentacija, zlasti ob upoštevanju jasnosti njegovega zagovora in odgovor ter pripomb na izvedene dokaze, ni takšne narave, da bi kakorkoli vzbujala dvom v obdolženčevo sposobnost sodelovanja v kazenskem postopku in razumevanju le-tega. Novembra in decembra 2020 so bili zaradi novega vala epidemije v Sloveniji sicer sprejeti še Sklepi Vlade o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, vendar pa ti akti glede na stališče Vrhovnega sodišča RS vplivajo le na tek procesnih, ne pa tudi materialnih rokov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046686
ZPP člen 110, 154, 155. ZOdvT člen 20. ZIZ člen 40, 239, 255, 267. ZVKSES člen 25, 25/2.
odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - odprava napak - gradnja večstanovanjskega objekta - rok za odpravo napak - podaljšljiv rok - podaljšanje roka za izvedbo del - izpolnitev naložene obveznosti - izvršljivost obveznosti - naložitev odprave ugotovljenih nepravilnosti - izdaja začasne odredbe - trajanje začasne odredbe - čas veljavnosti začasne odredbe - začasna ureditev stanja - nadomestna izvršba - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov - neizvršljivost sklepa - odločitev o pravdnih stroških - ocena vrednosti spornega predmeta - načelo uspeha v pravdi - stroški odvetniških storitev - več spornih predmetov - vrednost predmeta - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu
Tožeča stranka je z obsežnim tožbenim zahtevkom vtoževala odpravo napak. Uspela je z večinskim delom tožbenega zahtevka, ki je obsegal 53 točk, in sicer z 38 točkami, kar predstavlja 71,7 % uspeh, ki ga je ob spremembi stroškovne odločitve upoštevalo pritožbeno sodišče. Neutemeljeno pa se tožeča stranka zavzema za princip obračuna stroškov, po katerem naj se ovrednotijo obračunajo stroški za vsako posamezno točko tožbenega zahtevka. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo in znaša vrednost predmeta seštevek zneskov. Od vrednosti predmeta se nato odmerjajo stroški.
Prvostopenjsko sodišče je priznalo stroške drugi toženi stranki po načelu uspeha v pravdi (154. člen ZPP). Tožeča stranka je s svojim zahtevkom zoper drugo toženo stranko v celoti propadla, zato je dolžna povrniti njene pravdne stroške. Enako velja glede povrnitve stroškov stranskemu intervenientu. Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Citirano določilo ne določa, da bi morala povrniti stroške stranskemu intervenientu stranka, ki se ji je pridružil, kar predlaga tožeča v pritožbi.
Ker posebna pritožba zoper sklep o podaljšanju roka za opravo del ni predvidena (110. člen ZPP), prvostopenjsko sodišče ne more stranki priznati stroškov za sestavo pritožbe zoper tak sklep (155. člen ZPP).
Odločitev o dvomesečnem roku za odpravo napak je bila sprejeta pred letom in pol. Prvostopenjsko sodišče je že med postopkom prvi toženi stranki rok za odpravo napak dvakrat podaljšalo. Prva tožena stranka je imela tako po oceni pritožbenega sodišča dejansko že dovolj časa za izpolnitev svoje obveznosti. Poleg tega pa so roki, določeni za odpravo napak, že potekli in niso (več) podaljšljivi.
Večina sklepov o začasni odredbi je omejena s potekom določenega časa po nastopu pravnomočnosti, oziroma je njihova veljavnost pogojena z nastopom izvršljivosti. Če po določilu 267. člena ZIZ začasne odredbe po tem, ko so podani pogoji za izvršbo, ni več mogoče izdati, je mogoče sklepati, da tak ukrep po tej časovni točki tudi ne more več veljati. Navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo in odločilo, da se postopek zavarovanja po začasni odredbi s 23. 4. 2009 ustavi in opravljena dejanja razveljavijo. Začasna odredba s 23. 4. 2009 je namreč predstavljala začasno rešitev in takrat primeren način začasne ureditve stanja.
Prav tako tožnik ni podal drugih dokaznih predlogov za dokazovanje dela ob sobotah. Sodišče prve stopnje je tako glede na izvedene dokaze pravilno ugotovilo obseg in višino opravljenih nadur (144. člen ZDR-1, 61. člen Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00044779
OZ člen 921, 943. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 451, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - višina škode - plačilo stroškov sanacije - trditveno in dokazno breme - prekluzija - konkretizacija navedb - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami, da naj bi sodišče prve stopnje z upoštevanjem trditev tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge z dne 29.3.2017 kršilo 451. in 453. člen ZPP, tožena stranka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Očitana kršitev pa tudi ni mogla prerasti v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožena stranka vsekakor imela možnost, da se do teh tožničinih navedb opredeli v svoji pripravljalni vlogi z dne 23.4.2018.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predloženih listin in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej. Konkretizacija v tej smeri je potrebna le na obrazložen in specificiran ugovor tožene stranke, da izračun tožeče stranke ni pravilen. Ni namreč na tožnici, da namesto toženke (že v naprej) konkretizira dejstva, na podlagi katerih bi tožena stranka morebiti gradila svoje ugovore.
Po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni šlo za navajanje novih dejstev v prvi pripravljalni vlogi, ampak le za specifikacijo (podrobnejšo opredelitev) že zatrjevanih dejstev, zato sodišče prve stopnje z njihovim upoštevanjem tudi ni kršilo določb 451. in 453. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - nedovoljen ugovor - status dediča - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Dedič pridobi dediščino (šele) s trenutkom zapustnikove smrti. Šele takrat preide zapuščina na dediče. To pomeni, da pritožniki (še) niso dediči D. D. Ne glede na zmotno stališče pritožnikov v zvezi s premoženjem D. D., ki jo vsi trije pritožniki nepravilno štejejo kot svojo dediščino, pa pritožniki tudi sicer nimajo pravice do ugovora zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad njihovo materjo oziroma ženo.
URS člen 23, 25. SPZ člen 32, 33, 34, 35. ZPP člen 2, 7, 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 426.
varstvo posesti - motenje posesti - sklep o motenju posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - trditveno in dokazno breme - oblikovanje tožbenega zahtevka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - zadnja mirna posest - motilno dejanje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - celovita dokazna ocena
Ocena, ki jo je sodišče opravilo glede izpovedb prič, ni skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče bo namreč moralo upoštevati, da so vse zaslišane priče v določenem odnosu z obema pravdnima strankama, sorodstvenem ali partnerskem in zato zgolj zapis, da izpovedbam tožnikovih prič ne verjame, ker so s tožnikom v sorodu, ne zadošča za oceno njihove neverodostojnosti.
URS člen 156. ZDZdr člen 30, 30/1, 42, 42/2, 51, 51/2, 71, 71/7, 78. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 365, 365/1, 365/1-2, 366. ZBPP člen 11.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - stroški postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - pravica do izbire odvetnika - brezplačna pravna pomoč - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodnega varstva
Drugi odstavek 42. člena ZDZdr sodišču nalaga, da osebo, ki poda predlog za predčasni odpust pouči o pravici do odvetnika, ki si ga ima oseba pravico izbrati v roku enega dneva (drugi odstavek 42. člena v zvezi s sedmim odstavkom 71. člena ZDZdr). Upoštevaje velik pomen pravice do osebne svobode nasploh in še posebej glede na znatno ranljivost oseb, ki jim je odvzeta prostost in so v psihiatričnih bolnišnicah in v socialno varstvenih zavodih ter upoštevaje dejstvo, da se socialno šibkim osebam na podlagi ZBPP zagotavlja proračunsko pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, sodišče druge stopnje meni, da bi v primeru kot je konkretni, ko je predlog za odpust podan s strani osebe, ki je v varovanem oddelku bilo primerno, da sodišče prve stopnje osebo opozori (najkasneje takrat, ko ga obvesti o zakonski možnosti, da si sam najame odvetnika) o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči za stroške postopka.
Sodišče odloča na podlagi relevantnih podatkov v uradnih evidencah, te pa so pripravljene na določen datum. Sicer je logično, da se bodo podatki spreminjali, a dokazno breme dokazovanja relevantnih sprememb je na stranki, ki to spremembo zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00047709
OZ člen 6, 6/1, 86, 87, 88. ZVPot člen 23. ZPotK člen 7, 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost pogodbe - ničnost določbe pogodbe - predmet pogodbe - glavni predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dolgoročni kredit v CHF - devizna (valutna) klavzula - spremembe valutnih tečajev - slaba vera banke - celovita dokazna ocena - skrbnost ravnanja stranke
Prvo sodišče je ugotovilo, da toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Glede na to, da je bil glavni predmet pogodbe določen nejasno, je moralo presojati tudi vprašanje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o kreditu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen), in sicer, ali je toženka ravnala v slabi veri in ali je obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank (prvi odstavek 3. člena Direktive). Ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, vodi do ničnosti tega pogodbenega določila ali celotne pogodbe. Če se ugotovi, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti zgolj za nejasno določilo, ki ga ni mogoče opredeliti kot nepoštenega (ker slaba vera banke ali obstoj znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank nista izkazana) posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
Od potrošnika se upravičeno pričakuje, da bo v obligacijskem razmerju ravnal s potrebno skrbnostjo (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), kar pomeni, da se zaveda razlik med kreditom v EUR in kreditom v CHF zaradi prevzema valutnega tveganja in da se tečaj CHF lahko spremeni. Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF med trajanjem kreditne pogodbe (v njegovo škodo) to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen.
Sodišče prve stopnje je tako preseglo trditveno podlago pravdnih strank in v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena ZPP presojalo dejanski obseg izvrševanja stvarne služnosti, saj izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage pravdne stranke.
Čeprav je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, le-ta tekom postopka ni izkazal protipravnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja prve toženke, oziroma ni izkazal vzročne zveze med svojimi zdravstvenimi težavami in z njegove strani zatrjevanim ravnanjem prve toženke.
Pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati na nobenega od načinov določenih v 77. členu ZDR-1, zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vsebina pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - izpolnitev z napakami - procesni pobotni ugovor - povrnitev pravdnih stroškov
Sama vsebina pogodbenega dogovora je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Izpodbijanje dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Dostava natisnjenih priznanj v drugačnem vrstnem redu glede na dogovorjeno ne ustreza vsebini pogodbenega dogovora, zato pomeni izpolnitev z napako.
Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Ta cilj je toženka v tem postopku dosegla. Takšen izid postopka ne more pomeniti niti delnega uspeha tožnice, pač pa pomeni, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela toženka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00046669
OZ člen 86, 86/1. ZGD-1 člen 495, 495/1, 545, 545/1, 545/2.
dejanski koncern - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - prepoved vračila vložka - poroštvena pogodba - ničnost - dobra vera - trditveno breme - negativno dejstvo
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da s strani tožene stranke zatrjevane izvedene dokapitalizacije, posojila tožeči stranki ter dobave blaga in storitev tožeči stranki s strani družbe N., d.d., ne pomenijo ustreznih nadomestil. S sklicevanjem na omenjene posle tožena stranka v praksi zatrjuje, da se lahko kot primerno nadomestilo po prvem odstavku 545. člena ZGD-1 šteje katerikoli kadarkoli izveden posel med odvisno in obvladujočo družbo, kar pa ni namen te določbe.
Vsak od navedenih poslov ima svoj namen in ga ni mogoče kar pavšalno umestiti v okvir nadomestila iz prvega odstavka 545. člena ZGD-1. Povezava poslov, ki so pomenili ustrezno nadomestilo danima poroštvoma, mora biti razvidna oziroma dokazljiva, ne pa le pavšalna in v bistvenem temelječa le na tem, da sta odvisna in obvladujoča družba poslovno sodelovali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00045167
OZ člen 179, 182.
prometna nezgoda - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin - poškodba prsta - izguba prstov - nepremoženjska in premoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - način nastanka poškodb - predhodne poškodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba na dohodku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Za nastanek škodnega dogodka in tožniku nastalo poškodbo ni pomembno, da je tožnik imel že pred nezgodo poškodovana dva prsta na isti roki (sredinec in prstanec) in ne drži, da zaradi tega tožnik roke ni uspel pravočasno umakniti. Premik traktorja nazaj je bil nenaden in nepričakovan.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - uporaba materialnega prava - uporaba zakona - retroaktivna uporaba zakona
Pritožniki morajo v novem postopku pojasniti, na kakšen način je ZVEtL-1 posegel v njihove pridobljene pravice oziroma zakaj je nabor njihovih pravic iz ZVEtL večji, obsežnejši ali bolj učinkovit oziroma katere pravice so pridobili po ZVEtL, ki so jim bile odvzete oziroma so jim zmanjšane, če se za sporno razmerje uporabi ZVEtL-1. Ali povedano drugače. Pritožniki morajo izkazali, da so zaradi ZVEtL-1 v slabšem pravnem položaju kot pred spremembo, ko je veljal ZVEtL.
Včasih je retroaktivnost pravnih norm nujna, da se z njo korigirajo nenormalne situacije, ki nastanejo zaradi razkoraka med pravom in dejanskim življenjem.
V smislu korekcije zelo zoženih pravil glede načinov določitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ko je bila v ospredju le (predvsem) namembnost zemljišča v času izgradnje po takratnih prostorskih in upravnih aktih, se je zaradi poenotenja pravil glede pridobitve (priznanja) pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča, ki so veljala v času družbene lastnine, sprejel nov ZVEtL-1, katerega namen je izenačiti pravne položaje, tistih lastnikom zgradb, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003, pa lastniki formalnopravno še niso pridobili pravice na pripadajočem zemljišču, s tistimi, ki so to pravico "uporabe" formalnopravno že pridobili v času družbene lastnine.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045290
ZVEtL člen 43, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 30. ZGJS člen 3. ZTLR člen 24.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - spremenjene okoliščine - gradbena parcela - nasprotni udeleženci - družbena lastnina - lastninjenje - javno dobro - pretekla raba - dejanska raba - splošna raba - uporaba zemljišča - gradnja na tujem - urbanistično arhitekturna zasnova - izostanek normativne ureditve
V tem kontekstu je treba presojati gradbena dovoljenja, prostorske akte in urbanistične standarde, ki so veljali v času gradnje stavbe, z upravnimi akti in urbanističnimi standardi, ki so veljali po izgradnji stavbe v času družbene lastnine vse do lastninjenja. Navedeno ne pomeni, da upravni akti in standardi v času gradnje niso relevantni, gre le zato, da jih je treba upoštevati v kontekstu spremenjenih okoliščin, če so kasnejši akti in standardi vzpostavili drugačno ureditev prostora in na podlagi katerih, se je tudi spreminjal (zmanjševal ali povečeval) obseg pripadajočega zemljišča, ki je v času družbene lastnine akcesorno pripadal stavbi.