SPZ člen 48, 266. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pridobitev lastninske pravice - z delom pridobljeno premoženje - vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - nova stvar - gradnja na tujem - povečanje vrednosti nepremičnine - uporaba stvari z dovoljenjem lastnika - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena sprememba tožbe
Vlaganja pravdnih strank v prenovo gostinskega lokala niso v taki meri spremenila stanja, funkcijo in namen nepremičnine, da bi šlo za novo stvar. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da obsežna prenovitvena dela, drugačna razporeditev prostorov, izboljšanje bivalnih razmer ob ohranitvi prvotnega namena in bistveno povečana vrednost nepremičnine ne zadostujejo za zaključek, da je nastala nova stvar.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044785
SPZ člen 116, 116/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o medsebojnih razmerjih - zbor etažnih lastnikov - podpis zapisnika
Zapisnika ni podpisala nobena izmed zatrjevanih pogodbenih strank (etažni lastniki in upravnik). Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in je za njeno sklenitev potrebno ustrezno soglasje, ki pa, kot izhaja iz ugotovljenega, v tem primeru ni razvidno. Tožeča stranka se zato na to, da pogodba učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, torej tudi proti toženi stranki, in ni treba, da jo podpiše vsak novi etažni lastnik, ne more uspešno sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045252
SZ-1 člen 109, 109/1, 111. ZPP člen 350, 350/2.
izpraznitev stanovanja - najemnik stanovanja - zakonec - izselitev najemnika - smrt najemnika - ožji družinski član - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - pisna zahteva - plačevanje najemnine - upravnik stavbe - dejanska trditvena podlaga
Ker toženec uporablja stanovanje, ne da bi sklenil najemno pogodbo oziroma podaljšal najemno pogodbo, stanovanje uporablja nezakonito, zato ga je dolžan izprazniti.
dejanska etažna lastnina - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - pogodbena volja - podstrešje - dejansko stanje - dokazovanje - skupni del stavbe - posebni deli stavbe
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotno ugotovljeni vsebini sporazuma z dne 22. 9. 2010. Osrednja teža je v dokazni oceni pravilno dana besedilu sporazuma. Že po imenu gre za "sporazum o tem, da iz skupnih delov stavbe (podstrešja) nastanejo štirje novi posamezni deli v etažni lastnini". Tudi v besedilu ni ničesar, kar bi kazalo le na razdelitev podstrešja na štiri dele, ampak je izrecno navedeno, da "vsak del postane nov posamezni del". Poleg tega je bila dogovorjena vknjižba novo nastalih posameznih delov v (izključno) last.
OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - obvestilo o stvarni napaki - dobava blaga oz. oprava storitev - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dokazi in izvajanje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljena pritožbena novota
Pritožnica izrecno priznava, da v svojih vlogah ni vztrajala pri izvedbi naroka. Njeno stališče, da je izvedba naroka bistvena za ugotovitev dejanskega stanja, je neutemeljena že zato, ker pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog.
Ker na absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v prid jasnosti pomanjkljivo obrazložene izpodbijane sodbe samo dodalo manjkajoče dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz neprerekanih dejstev in s tem saniralo zagrešeno absolutno bistveno postokovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s pravno teorijo lahko kot ugotovljena dejstva tudi pritožbeno sodišče upošteva neprerekana dejstva. Brez dejstev, povzetih v 9. in 10. točki te obrazložitve, bi utegnila biti pomembna pritožbena navedba, da je toženka pri tožnici naročila tak akvarij, ki bo normalno funkcioniral in njegovo pravilno delovanje ne bo povezano z nobenimi nadaljnjimi stroški. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi povzelo le pojasnilo tožnice, da voda zeleni zaradi enoceličnih alg, kar bi se lahko odpravilo z montažo UV-C enote, za nakup katere se toženka ni odločila, ne pa tudi, da teh navedb toženka ni prerekala. Torej je odločitev o tožbenem zahtevku oprlo na navedbe, ne pa na dejstvo. Ker pa sme sodišče sodbo opreti le na dejstva, je manjkajočo ugotovitev ob upoštevanju določila drugega ostavka 214. člena ZPP dodalo pritožbeno sodišče.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045290
ZVEtL člen 43, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 30. ZGJS člen 3. ZTLR člen 24.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - spremenjene okoliščine - gradbena parcela - nasprotni udeleženci - družbena lastnina - lastninjenje - javno dobro - pretekla raba - dejanska raba - splošna raba - uporaba zemljišča - gradnja na tujem - urbanistično arhitekturna zasnova - izostanek normativne ureditve
V tem kontekstu je treba presojati gradbena dovoljenja, prostorske akte in urbanistične standarde, ki so veljali v času gradnje stavbe, z upravnimi akti in urbanističnimi standardi, ki so veljali po izgradnji stavbe v času družbene lastnine vse do lastninjenja. Navedeno ne pomeni, da upravni akti in standardi v času gradnje niso relevantni, gre le zato, da jih je treba upoštevati v kontekstu spremenjenih okoliščin, če so kasnejši akti in standardi vzpostavili drugačno ureditev prostora in na podlagi katerih, se je tudi spreminjal (zmanjševal ali povečeval) obseg pripadajočega zemljišča, ki je v času družbene lastnine akcesorno pripadal stavbi.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje zdravja - osebna svoboda - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - paranoidna shizofrenija - grozeče nasilje - intervencija policistov
Pritožbeni očitek, da ogrožanje ni izkazano, pač pa je le hipotetično, ni utemeljen. Pritožnik se svojega stanja ne zaveda in bolezen ter simptome popolnoma zanika in si s tem, ko se ne zdravi, škoduje, s čimer je začel ogrožati svoje zdravje, saj je prišlo ponovno do poslabšanja osnovne bolezni.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00045253
ZPP člen 286, 286/1.
novote - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - primarni in podrejeni zahtevek - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - premik vozila - trk motornih vozil - prometna nesreča motornih vozil - poškodbe nastale v prometni nesreči - škodni dogodek - vzročnost za škodni dogodek
Očitno je, da so se ta dejstva izkazala za relevantna šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ker bi v nasprotnem sodišče prve stopnje z materialno procesnim vodstvom tožnico pozvalo, da v tej smeri dopolni trditveno podlago in predlaga dokaze. Gre torej za opravičljiv razlog, zaradi katerega tožnica teh dejstev ni navedla na prvem naroku, ker ni bilo za pričakovati, da so relevantni. Tožnica v pritožbi navaja, da v tožbenih navedbah ni želela obremenjevati sodišča z navedbami o poškodbah ostalih potnikov, ker pred izdelavo izvedenskega mnenja niso bili pomembni in bi po nepotrebnem obremenjevali pravdo. Te razloge, glede na okoliščine primera, pritožbeno sodišče sprejema, pri tem pa dodaja, da (celo) ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo določenega (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
upravitelj zapuščine - spor o upravljanju - določitev osebe - pristojnosti in naloge upravitelja
Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).
Postavitev upravitelja zapuščine ni pogojena s soglasjem dedičev. Takega stališča ne podpira niti smisel instituta. Dediči so z zapustnikovo smrtjo postali skupni lastniki dediščine. Njihova lastninska pravica je po naravi stvari omejena z lastninskimi upravičenji ostalih skupnih lastnikov, a odvisnost vsakršnih ukrepov za ohranitev substance premoženja in preprečitev nastajanja škode od njihovega soglasja bi bila prekomerna.
Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ni trdila, da obvestila ne bi prejela, izrecno pa niti ne, da ima primeren poštni predalnik. Tožena stranka s tako trditveno podlago zakonske domneve o resničnosti dejstev iz vročilnice ne more ovreči. V prepričanju, da vročevalčev zaznamek, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, drži, pa višje sodišče utrjuje tudi okoliščina, da sta se sodišču vrnili še dve nadaljnji pošiljki, na katerih je vročevalec prav tako označil, da naslovnik nima hišnega predalčnika.
OZ člen 179, 182. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - sodna praksa - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine
Pritožnik je utrpel zlom stegnenice, odrgnine desne lopatice in rupturo zadnje križne vezi.
V primeru, ko stranki sploh nimata pravnoposlovne volje skleniti določen pravni posel, temveč ustvarita le listino, ki ima zunanji videz neke pogodbe, taka navidezna pogodba sploh ne obstaja, je neobstoječa, kar je še večja hiba kot ničnost (nična pogodba je bila sklenjena na podlagi pravnoposlovne volje strank in obstaja, vendar je obremenjena s hudimi hibami, neobstoječa pogodba pa nikoli ni nastala). Ker OZ nima posebnih določb o neobstoječih pogodbah in o tem, kako jih izničiti (»spraviti s sveta«), se v praksi uporablja zahtevek na ugotovitev ničnosti.
OZ v 50. členu ureja dve obliki navidezne pogodbe: prva je tista, kjer navidezna pogodba po volji pogodbenih strank prikriva neko drugo, potencialno veljavno pogodbo (drugi odstavek 50. člena OZ določa: Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.). Druga pa je zgoraj opisana neobstoječa pogodba, pri kateri sploh nikoli ni bilo volje strank za sklenitev (kakršnekoli) pogodbe, temveč navidezna sopogodbenika zasledujeta le cilj, ustvariti nekaj, kar bo v zunanjem svetu ustvarjalo vtis (iluzijo) pogodbe. Le v prvem primeru, ko torej nekakšna pogodba obstaja (vendar ne taka, kot se kaže na zunaj), je mogoče uporabiti pravilo tretjega odstavka tega člena, da navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.
Kadar gre za neobstoječo pogodbo, ko torej pogodbe sploh ni, že pojmovno ni možno, da bi poštena tretja oseba lahko uveljavljala kakršnekoli pravice iz take (neobstoječe) pogodbe. V konkretnem primeru to pomeni, da prva toženka, tudi če bi bila glede pogodbe z dne 12. 11. 1997 poštena tretja oseba v smislu tretjega odstavka 50. člena OZ, ne more na podlagi take neobstoječe pogodbe zahtevati ničesar.
Notarska zapisa nimata (veljavne, obstoječe) pravne podlage, saj ugotavljata (domnevni) obstoj obveznosti, ki je ni. Ker druge kavze notarskih zapisov toženki nista zatrjevali (npr. darila drugotoženke prvotoženki), sta sporna notarska zapisa iz let 2015 in 2016 nična zaradi pomanjkanja dopustne pravne podlage (četrti odstavek 39. člena OZ).
Tožnik ima pravni interes za ugotovitveno tožbo, čeprav ima na voljo izbrisno tožbo. Bistveno je, da tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti lahko učinkovito pripomore k izboljšanju tožnikovega položaja v izvršilnem postopku.
Pravilna je ugotovitev, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve zoper toženo stranko, saj pisno opozorilo delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi delovne obveznosti iz 85. člena ZDR-1 ni akt delodajalca, zoper katerega je dovoljeno samostojno pravno varstvo skladno z ZDR-1.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 6, 9, 9/1, 9/2, 9/4.
stroški priče - prevozni stroški
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz okoliščine, da je priča prišla na zaslišanje v D. iz B., torej iz kraja, ki je povezan z javnim prevozom. Ob priglasitvi stroškov ni navedla kakšnih posebnih okoliščin v smislu 9. člena Pravilnika, zaradi katerih vožnja z javnim prevoznim sredstvom ne bi prišla v poštev. Nenazadnje tovrstne okoliščine ne izhajajo niti iz pritožbenih navedb, za odločitev o prevoznih stroških pa tudi niso odločilni dejanski prevozni stroški, ampak stroški, ki jih predvideva Pravilnik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik z izvajanjem vaj v fitnesu, pri katerih je dvigoval palico, ki je sama težka 7,5 kilogramov, z utežmi, ravnal v nasprotju z navodili osebnega zdravnika. V nasprotju z navodili je ravnal tudi, ko je v fitnes nesel palico, težko 10 kilogramov. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 8. alineji drugega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dokazni standard - načelo vestnosti in poštenja - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - potrebni pravdni stroški
Tožnik bi po po lastni presoji lahko vložil poljubno število vlog in bi bile vse obsežne in obrazložene, kar pa ne pomeni, da bi bile tudi za pravdo potrebne. Stroški morajo biti smotrni, torej ustrezni smotrnim, ne vsem ravnanjem za dosego strankinega cilja. V skladu z načelom vestnosti in poštenja (11. čl. ZPP) mora stranka stroške, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo možno mero, ki ji še zagotavlja učinkovito varstvo njenih interesov.
Tožnica je sicer s svojimi navedbami in dokazi zbudila nekaj dvoma, ni pa ji uspelo, da bi ta dvom potrdila tako, da o domnevni pokojničini nesposobnosti za razsojanje v času sklepanja sporne pogodbe ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen odrasel človek.
ZDR-1 člen 38, 38/1, 39, 39/1, 42, 42/1, 81.. ZPP člen 226, 226/2.
konkurenčna prepoved - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje ravnanj toženke, ki kažejo na namero opravljanja konkurenčne dejavnosti, utemeljeno ni štelo kot kršitve obveznosti iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1.
ARBITRAŽNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048749
ZSKZDČEU-1 člen 131.
postopek za prijetje in predajo med državami članicami - prošnja za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji
Golo zatrjevanje okoliščin obeh pritožnikov, da je zahtevana oseba živela v Sloveniji pred prijetjem kar nekaj let in da ima v Sloveniji stkane prijateljske in druge vezi, da ima v Sloveniji "poslovno dejavnost", da ima v Sloveniji osebe, na katere je trajno čustveno navezan ter da ima stalno bivališče v Sloveniji, so zgolj navedbe, ki nimajo podlage v spisovnih podatkih. Ko je bila zahtevana oseba zaslišana pred preiskovalno sodnico 29.12.2020, je izjavila, da bo dokumentacijo glede trditve, da ima v Sloveniji "neke vrste poslovno dejavnost", da "ima prijatelje tukaj" in da je "vzpostavil čustvene odnose", sodišču posredovala v roku od osem do deset dni. Tega zahtevana oseba v danem roku (niti v pritožbi) ni storila, zato sodišče prve stopnje
s tem v zvezi ni moglo ugotavljati in ugotoviti drugačnega dejanskega stanja od tistega, ki izhaja iz podatkov zgoraj navedenih spisov.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Četudi je poveljnik čete potrdil, da je bil tožnik odgovoren za red in disciplino, to še ne dokazuje vsakodnevnega izvajanja nadzora in kršitve pravice do tedenskega počitka.
odškodninska odgovornost - ugriz psa - odgovornost lastnika psa - soprispevek oškodovanca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - primarni in sekundarni strah - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tožencema so bila znana odklonilna vedenja psa in sta lahko pričakovala nastanek škodnega dogodka, ki bi ga lahko z ustreznim dodatnim nadzorom preprečila.