nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Sklep s pozivom na dopolnitev predloga je bil stranki vročen. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1,. ZPP člen 337, 337/1. ZSVarPre člen 27, 27/7.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - premoženjski cenzus - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Izpostavljanje, da pri nepremičnini, katere solastnik je, v zemljiški knjigi ni vknjižena le hipoteka, ampak tudi zaznamba teka izvršilnega postopka, je nebistveno. Prav zaradi teka tega izvršilnega postopka je na toženčevem solastniškem deležu vknjižena („izvršilna“) hipoteka.
Sicer je sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe polemiziralo z znaki kaznivega dejanja storjenega v sostorilstvu in s samim opisom obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, čemur sicer pritožbeno sodišče ne more pritrditi, saj ugotavlja, da ima opis očitanih kaznivih dejanj vse njihove zakonite znake, vendar ugotavlja, da navedeno ni bistvenega pomena, glede na tehtne in prepričljive razloge oprostilne sodbe, saj je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo po 3. točki 358. člena ZKP, torej zaradi pomanjkanja dokazov, kot to izhaja tudi iz razlogov napadene sodbe, zato ostale navedbe v obrazložitvi niso odločilnega pomena.
V tem primeru je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki zavrne predlog nasprotne udeleženke, da se predlagatelju naloži predložitev listin in podatkov, sklep procesnega vodstva, saj se neposredno nanaša na vodenje postopka, konkretno na izvedbo dokaznega postopka. Skladno z določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP zoper takšne sklepe ni pritožbe.
Z napačnim pravnim poukom sodišče ne more spremeniti določb procesnega zakona, ki pravice do pravnega sredstva zoper odločitve procesnega vodstva med postopkom ne dajejo.
Čeprav tretjina takse za vložitev pritožbe za podrejeni zahtevek v ZST-1 ni izrecno predvidena, ni razumnega razloga, da se za ta položaj ne bi mogla smiselno uporabiti določba tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki določa, da če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni tožbeni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil razlog za predlagano uvedbo tretjinske takse za podrejeni tožbeni zahtevek (za nov tretji odstavek 18. člena ZST-1) v tem, da morajo biti v primeru eventualne kumulacije tožbeni zahtevki v medsebojni zvezi, zaradi česar sodišče pri morebitnem obravnavanju podrejenega zahtevka ne bo imelo toliko dela, kot če bi bil ta predmet samostojnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča gre tudi pri odločanju pritožbenega sodišča o pritožbi zoper primarni in podrejeni zahtevek za v bistvenem enak položaj. Da je treba pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper podrejeni zahtevek uporabiti pravilo tretjinske takse, pa (vsaj posredno) izhaja tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje že pritožnica.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca.
Kljub obstoju hipoteke se zastavljene nepremičnine lahko obremenijo z drugo stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, z oddajo v najem ali zakup, z ustanovitvijo užitka, rabe ali služnosti stanovanja.
predlog za obnovo postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - čas vložitve predloga - izguba pravice opraviti pravdno dejanje - nedovoljenost predloga za obnovo postopka
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka pravdna dejanja opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).
Odvetnik, ki je bil izbrisan iz imenika Odvetniške zbornice pred vložitvijo predloga za obnovo, ob vložitvi predloga ni več smel zakonito opravljati odvetniškega poklica.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - dedič - napotitev na pravdo - pravnomočno zaključen postopek - nadaljevanje zapuščinske obravnave
Ker je torej podlaga na podlagi katere je bil prekinjen zapuščinski postopek odpadla, je odločitev sodišča, da se zapuščinski postopek nadaljuje, pravilna.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče nasprotnega udeleženca oprostilo plačila stroškov sodne takse. Ker je nasprotni udeleženec s svojim predlogom v celoti uspel, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045113
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 168, 168/1, 168/2, 949, 949/1, 949/2.
spor majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - premoženjsko zavarovanje - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni primer - povrnitev škode - zavarovalnina - višina nastale škode - delna škoda - popolna škoda - ekonomska totalka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljen je očitek tožnika, da bi se nastala škoda morala obračunati po sistemu delne škode in bi toženka morala poravnati celotno višino stroškov popravila. Takšna razlaga ni skladna s pogodbenimi določili, niti z določbo drugega odstavka 949. člena OZ, saj bi bila po sistemu delne škode prejeta zavarovalnina večja od nastale škode in bi znašala več kot je znašala celotna vrednost vozila pred nezgodo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je izračun višine škode opravilo na podlagi metode popolne škode (ekonomske totalke) po Splošnih pogojih.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna (izvedena) pridobitev - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - pravična posest - poštena posest - pristna posest - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Ker so podani pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem s strani pravnih prednikov, tožnica pa je vstopila v ta položaj z dedovanjem, ni (več) pomembno, ali je tudi tožnica v zatrjevanem (kasnejšem) obdobju od leta 2004 do 2014, ko naj bi se iztekla priposestvovalna doba dobrovernega lastniškega posestnika, pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem. Gre za ločeni (samostojni) pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZZVZZ-M člen 44a.. ZZVZZ člen 23.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 24.. ZZDej-UPB2 člen 74.. ZS člen 109.. URS člen 2, 22, 50, 51.. ZJSRS-UPB2 člen 28.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - humanitarna organizacija
Predhodno plačilo stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) s strani donatorske organizacije apriori ne izključuje obveznosti ZZZS, ker 1.) gre pri povračilu stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) izključno za razmerje med zavarovano osebo in ZZZS ter 2.) ker je ob priznani pravici do zdravljenja v tujini izpolnjen zavarovalni primer, ki ZZZS zavezuje, da zavarovancu (in ne tretjemu, ki je morda v imenu in na račun zavarovanca stroške vnaprej poravnal) povrne stroške zdravljenja v tujini (v Sloveniji).
Obveznost zavarovalnice, da plača stroške zdravljenja zavarovancu ni pogojena s predhodnim plačilom zavarovanca Društvu, saj obveznost zavarovalnice temelji na zakonu. ZZZS je ob izpolnjenih zakonskih pogojih dolžan izpolniti obveznosti zavarovancu (stroški so zavarovancu nastali, le da jih je zanj plačal nekdo tretji; tretji je prevzel izpolnitev). Ali bo tretji, ki je za zavarovanca plačal stroške zdravljenja oz. prevzel izpolnitev, od zavarovanca terjal te stroške, ko mu bodo izplačani s strani zavarovalnice, je izključno stvar dogovora oz. vsebine razmerja med njim in zavarovancem.
Glede na predhodna prava izhodišča je potrebno šteti, da so zavarovancu stroški dejansko nastali, da so vezani na zdravstveno storitev, ki je bila opravljena zavarovancu, da so njegovi stroški (le plačal jih je zanj tretji - je prevzel izpolnitev), zaradi česar je ZZZS zavarovancu (in ne komu tretjemu) stroške zdravstvene storitve, ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, dolžan plačati. Na kakšen način bo rešeno razmerje med zavarovancem in izpolniteljem (donatorjem) ni stvar ZZZS, niti tega socialnega spora, razen v obsegu in iz razloga, kot bo nakazan v usmeritvi za izvedbo ponovljenega sojenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045901
SPZ člen 75, 76, 76/2. OZ člen 131, 133, 186, 186/2.
povrnitev premoženjske škode - prepovedane imisije - javno kanalizacijsko omrežje - meteorna kanalizacija - rekonstrukcija kanalizacijskih vodov - vplivi na sosednje nepremičnine - iztekanje vode - zamakanje - povzročitelj škode - izvajalec del - solidarna odgovornost kršilcev - materialna škoda - odgovornost lastnika - bodoča škoda - soprispevek oškodovanca
Lastnik je tisti, ki mora preprečiti odtekanje vode z njegove nepremičnine na nepremičnino soseda, saj gre za direktno imisijo, ta pa je prepovedana. Javno kanalizacijsko omrežje je v lasti drugotoženke (14. člen Odloka o pogojih izvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Krško), katere naloga je tudi izgradnja sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda (26. člen Zakona o varstvo okolja v zvezi s 128. členom ZOREP-1). Ta mora biti izveden tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika. Ker je do prepovedanih imisij prihajalo iz kanalizacije v lasti drugotoženke, za škodo, nastalo zaradi njih, tožniku odgovarjata tako lastnik kanalizacije (drugotožena stranka) kot tudi lastnik zemljišča (prvotožena stranka). Ker se je v času izvedbe spornih del opravljala rekonstrukcija kanalizacijskih vodov, je podana odgovornost toženih strank. Vrhovno sodišče RS se je tudi opredelilo do ugovorov tožencev, da nista vedela, kdo in kdaj je izvajal dela. Vrhovno sodišče je zapisalo, da se toženki ne moreta razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem, da ne vesta, kateri izvajalec je opravljal sporna dela. Toženki sta tisti, ki sta imeli oblast nad zemljiščem, in ki nepooblaščenih posegov vanj ne bi smeli dopustiti. Zato sta v razmerju do tožnika odgovorni za protipravne posege na njunem zemljišču oziroma na njuni komunalni napravi, če je zaradi njunih posegov tožniku nastala škoda. Tožnik ni dolžan vedeti, kdo je izvajalec del na sosednji nepremičnini in bi mu s tem naložili pretežko dokazno breme. Če tega nista vedeli toženki, je toliko težje to pričakovati od tožnika. Ker se nobena od toženih strank v celoti ni ekskulpirala, je podana solidarna odgovornost po drugem odstavku 186. členu OZ.
povrnitev premoženjske škode - imisije - pasivna legitimacija občine - pasivna legitimacija države - občinska cesta - lastninska pravica države - upravljalec ceste - sanacija občinske ceste - soglasje lastnika za poseg - iztekanje vode - direktna imisija - prepovedana imisija - protipravnost - ponavljajoče se dejanje - sukcesivna škoda - stabilizacija škode - izvajalec del - trditveno in dokazno breme - zastaranje
vdovska pokojnina - sorazmerni del vdovske pokojnine - pogoji na strani umrlega zavarovanca - neizpolnjevanje pogojev
Skupna pokojninska doba na strani umrlega zavarovanca nesporno znaša 10 let 7 mesecev in 23 dni.1 Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, niti ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, zaradi neizpolnitve pogojev iz 27. člena ZPIZ-2 ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
Na tej podlagi so tako nerelevantna vsa nadaljnja presojanja o izpolnjenosti pogojev na strani tožeče stranke, saj morajo biti primarno izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca.
posojilna pogodba - pripoznava - pripoznava dolga - pravna podlaga - kavza posla - dejansko stanje - veljavnost akcesornega pravnega posla - akcesornost
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je pripoznava dolga akcesorne narave in je veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama.
ZPIZ-2 člen 29, 29/1.. ZKP člen 546.. URS člen 30.
predčasna pokojnina - zavarovalna doba - kazen zapora
Bistvo določbe 546. člena ZKP je vzpostavitev pravnega stanja, ki bi ga le ta uživala, če kazni zapora ne bi bilo in bi bila lahko v tem času zaposlena ali samozaposlena oziroma bi bila delovno aktivna. Tudi Ustavno sodišče RS je večkrat poudarilo, da odškodnine za izgubo delovne dobe ni mogoče dati drugače kot na način, da se vzpostavi delovna doba, ki bi jo oškodovanec v času odvzema prostosti zaradi neupravičene obsodbe pridobil. Slednje je mogoče realizirati le tako, da se delovna doba prizna v ustrezni dolžini in da se vplačajo tudi ustrezni denarni zneski za pokojninsko zavarovanje oškodovanca.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da v kolikor bi zakonodajalec želel s sprejemom ZPIZ-2, dobo priznano po ZKP obravnavati kot pokojninsko dobo brez dokupa, bi to izrecno določil. Pravilno je zatrjevanje tožeče stranke, da se določilo 546. člena ZKP kot specialni predpis uporablja neposredno. Ne glede na siceršnjo vsebino področne zakonodaje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mora biti glede na namen določila 546. člena ZKP, le-to upoštevano neposredno, če bo za določeno osebo izpolnjen pravni dejanski stan, kot ga ta člen določa.
pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - denacionalizacija - izvirna pridobitev lastninske pravice - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - podatki zemljiškega katastra - geodetska napaka - pogoji za priposestvovanje
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa spada med originarne oziroma izvorne pridobitne načine. Njihova bistvena značilnost je, da se pridobitev pravice ne opira na lastninsko pravico prejšnjega lastnika ali na njegovo voljo.
Glede na načelo prirejenosti postopkov je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sodišče vezano izključno na izrek, katera zemljiška parcela je predmet vračila, ne pa na pojasnila, ki jih pravnomočnost ne zajema.
Z odločbo o denacionalizaciji je bila pridobljena lastninska pravica na parceli 49/4 v obsegu in na tistem delu zemljiške površine, kot je bilo ob pravnomočnosti odločbe vpisano v zemljiški kataster.
ugotavljanje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - izvedensko delo
Pravilna je dejanska ocena sodišča prve stopnje, da pri tožniku do dokončne odločbe ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je namreč v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovance, pri katerih je podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, za opravljanje svojega poklica pa nimajo več preostale delazmožnosti.
V 2. odstavku 207 člena ZUP-a je sicer res določeno, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi ta določba ni kršena. Kot predhodno poudarjeno, gre za spor o pravici do izredne denarne socialne pomoči, o kateri CSD odloča po prostem preudarku v skladu z namenom, za katerega se denarna dajatev priznava. Ker se pravica do izredne denarne socialne pomoči izraža v denarni dajatvi, priznani znesek že po naravi stvari ne pomeni, da ne bi bilo odločeno o vseh zahtevkih. To velja tudi za predmetno zadevo. V obravnavanem predsodnem postopku priznanih 155,00 EUR izredne denarne socialne pomoči za nakup bojlerja implicite pomeni, da izredna denarna socialna pomoč v višjem znesku ni priznana, ne da bi se bilo potrebno o tem posebej izrekati.