Za popolnost tožbe zadošča, da stranka navede toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
Sledeč določilu drugega odstavka 25. člena splošnih pogojev je torej znesek franšize zahtevek zavarovalnice do zavarovanca, to je do tožnice, ne pa do oškodovanca. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, pa je toženkin zahtevek (toženka je oškodovanka, ki ji je zavarovalnica povrnila škodo, katero ji je bila povzročila tožnica) proti tožnici neutemeljen. Po prepričanju pritožbenega sodišča bi bil utemeljen le v primeru, če bi zavarovalnica zahtevek iz naslova odbitne franšize, ki ga ima do svojega zavarovanca (tožnice), cedirala na toženko. Ker pa tega ni storila, oziroma iz trditvene podlage toženke to ne izhaja, je pravno stališče zavarovalnice z dne 22. 2. 2019, ki ga je v spis vložila toženka, da ji mora za franšizo znižano odškodnino izplačati tožnica, pravno zmotno.
Sodišče prve stopnje je tožniku, ker v sporu ni uspel, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP naložilo povračilo toženkinih stroškov postopka, med drugim za dve pripravljalni vlogi v višini 2 x 375 točk, kar skupno znaša 750 točk (in niti ne 700 točk kot navaja pritožba), čeprav se v spisu nahaja samo ena pripravljalna vloga toženke (z dne 5. 3. 2020), glede katere pa ne drži pritožbeni očitek, da ni bila pomembna, saj je glede pomanjkanja pasivne legitimacije vsebovala navedbe, ki so bile bistvenega pomena za odločitev o glavni stvari (155. člen ZPP). Zato je strošek toženke za sestavo te pripravljalne vloge v višini 375 točk (tar. št. 15 OT z 2 % materialnimi stroški in DDV (kar znaša 279,99 EUR) utemeljen. Ker toženka še ene takšne vloge ni vložila, je potrebno znižanje njenih stroškov za 279,99 EUR.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Četudi je poveljnik čete potrdil, da je bil tožnik odgovoren za red in disciplino, to še ne dokazuje vsakodnevnega izvajanja nadzora in kršitve pravice do tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 8, 286, 286/3.. URS člen 14, 22, 23, 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je očitana kršitev tožnici dokazana. V zvezi s tem so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica 3. 8. 2019 zatem, ko je pomotoma predčasno zaključila dve hitri blagajni, iz njiju odstranila kaseti z gotovino, o čemer ni obvestila nadrejene delavke, sodelavk, ki so v bližini polnile police, ali varnostne službe, niti kaset z denarjem ni izročila pristojnim osebam, temveč ju je pustila nezavarovani in nenadzorovani v nakupovalni košari pod nedelujočo hitro blagajno, ena od kaset pa je bila nato s strani obiskovalke trgovine ukradena. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da so pri toženi stranki z zaključevanjem hitrih blagajn običajno pričeli ob 20.15 uri (in ne ob 20.45 uri, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), saj to za odločitev ni bistveno. Bistvo očitka iz odpovedi ni v tem, da je tožnica hitri blagajni zaključila predčasno (kar med strankama sicer niti ni bilo sporno), temveč v njenem nadaljnjem ravnanju z gotovino, ki je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047164
OZ člen 10, 131.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 179.. ZPP člen 285.. ZDSS-1 člen 34.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) preveriti in upoštevati, da je tožnik zoper sodbo Pdp 135/2019, v zvezi s katero vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, vložil ustavno pritožbo. Kot tožnik sam navaja v pritožbi, sodišču po procesnih pravilih zaradi vložene ustavne pritožbe ni treba prekiniti postopka, neutemeljeno pa navaja, da bi bilo v izogib dodatnim stroškom to vendarle treba storiti zaradi prepovedi povzročanja škode drugemu (10. člen OZ).
ARBITRAŽNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048749
ZSKZDČEU-1 člen 131.
postopek za prijetje in predajo med državami članicami - prošnja za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji
Golo zatrjevanje okoliščin obeh pritožnikov, da je zahtevana oseba živela v Sloveniji pred prijetjem kar nekaj let in da ima v Sloveniji stkane prijateljske in druge vezi, da ima v Sloveniji "poslovno dejavnost", da ima v Sloveniji osebe, na katere je trajno čustveno navezan ter da ima stalno bivališče v Sloveniji, so zgolj navedbe, ki nimajo podlage v spisovnih podatkih. Ko je bila zahtevana oseba zaslišana pred preiskovalno sodnico 29.12.2020, je izjavila, da bo dokumentacijo glede trditve, da ima v Sloveniji "neke vrste poslovno dejavnost", da "ima prijatelje tukaj" in da je "vzpostavil čustvene odnose", sodišču posredovala v roku od osem do deset dni. Tega zahtevana oseba v danem roku (niti v pritožbi) ni storila, zato sodišče prve stopnje
s tem v zvezi ni moglo ugotavljati in ugotoviti drugačnega dejanskega stanja od tistega, ki izhaja iz podatkov zgoraj navedenih spisov.
misija - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojska
Bistveno je, da je bil tožnik na misiji poveljnik oddelka in kot tak odgovoren za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog. V tem obsegu so ti jutranji sestanki pomenili opravljanje konkretnih nalog, ki so bile del tožnikove delovne obveznosti.
Tožnik je že s samim ugotovljenim nadzorom nad vsakodnevnim pokrivanjem in odkrivanjem orožja na ladji s cerado opravljal svoje delovne obveznosti, oprava katerih mu je enako kot vsakodnevni jutranji poveljniški sestanki onemogočila izrabo prostega dne tedenskega počitka.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 6, 9, 9/1, 9/2, 9/4.
stroški priče - prevozni stroški
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz okoliščine, da je priča prišla na zaslišanje v D. iz B., torej iz kraja, ki je povezan z javnim prevozom. Ob priglasitvi stroškov ni navedla kakšnih posebnih okoliščin v smislu 9. člena Pravilnika, zaradi katerih vožnja z javnim prevoznim sredstvom ne bi prišla v poštev. Nenazadnje tovrstne okoliščine ne izhajajo niti iz pritožbenih navedb, za odločitev o prevoznih stroških pa tudi niso odločilni dejanski prevozni stroški, ampak stroški, ki jih predvideva Pravilnik.
financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - omejitev - pogodbena podlaga - sporno pogodbeno določilo - vrednost projekta - prosto urejanje pogodbenih razmerij - neupravičena obogatitev - izpolnitev obveznosti - plačilo neobstoječega dolga - vrnitev prejetega - prikrajšanje in obogatitev - fiktivni računi - privolitev v prikrajšanje - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga
Pogodbe so lahko podlaga za plačilo le za tiste zneske, ki sodijo v okvir 75 % oz. 40 % dejanske vrednosti programa/tehnologije/publikacije, ne pa tudi za tiste, ki to omejitev morda presegajo. Povedano bolj konkretno: če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da določeni stroški, ki jih je uveljavljala toženka, niso nastali ali niso pravno upoštevni, bi bila dejanska vrednost izvedenega programa/tehnologije/publikacije, ki je po trditvah tožnice enaka (priznanim) stroškom, nižja od predvidene, posledično pa sledi zaključek, da je tožnica financiranje izvedla v previsokem %, to razliko, ki presega v pogodbah določen odstotek, pa je toženka prejela, ne da bi za to obstajala podlaga v pogodbi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka nekonkretizirano prereka navedbe tožnikov, je pravilno zaključilo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP za priznana štejejo dejstva, ki jih toženka ni zanikala oziroma jih je zanikala brez navajanja razlogov (višine pogodbeno določenega zneska plače za oba tožnika, izračun višine neizplačanih neto zneskov plač, številu dni na službenem potovanju, višine dnevnic, neplačilo regresa za letni dopust za leto 2016 in sorazmerni del regresa za letni dopust za leti 2014 in 2017 za tožnika). Glede na to, da je za tožnico neplačilo 2/12 regresa za letni dopust potrdil zakoniti zastopnik toženke v svoji izpovedi, je sodišče prve stopnje tožnikoma pravilno dosodilo vtoževane zneske.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik z izvajanjem vaj v fitnesu, pri katerih je dvigoval palico, ki je sama težka 7,5 kilogramov, z utežmi, ravnal v nasprotju z navodili osebnega zdravnika. V nasprotju z navodili je ravnal tudi, ko je v fitnes nesel palico, težko 10 kilogramov. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 8. alineji drugega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dokazni standard - načelo vestnosti in poštenja - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - potrebni pravdni stroški
Tožnik bi po po lastni presoji lahko vložil poljubno število vlog in bi bile vse obsežne in obrazložene, kar pa ne pomeni, da bi bile tudi za pravdo potrebne. Stroški morajo biti smotrni, torej ustrezni smotrnim, ne vsem ravnanjem za dosego strankinega cilja. V skladu z načelom vestnosti in poštenja (11. čl. ZPP) mora stranka stroške, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo možno mero, ki ji še zagotavlja učinkovito varstvo njenih interesov.
Tožnica je sicer s svojimi navedbami in dokazi zbudila nekaj dvoma, ni pa ji uspelo, da bi ta dvom potrdila tako, da o domnevni pokojničini nesposobnosti za razsojanje v času sklepanja sporne pogodbe ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen odrasel človek.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Pritožba neutemeljeno izpodbija tudi ugotovitev, da tožniku zaradi večernih sestankov ni bil kršen tedenski počitek. Pri večernih sestankih v t.i. korimekih je šlo le za krajše dnevno informiranje, ki je nujno za nemoteno delovanje ustroja, kakršen je vojaška misija. Pri tem je sodišče upoštevalo stališča Vrhovnega sodišča RS iz zadev VIII Ips 31/2019, VIII Ips 54/2019, VIII Ips 18/2020, VIII Ips 3/2020 in VIII Ips 22/2020. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni šlo za formalne in organizirane sestanke, ki bi se jih pripadniki morali udeleževati ob določnem času, bili so zelo kratki (5 do 10 min) in jih ni mogoče šteti za kršitev tožnikove pravice do izrabe tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 38, 38/1, 39, 39/1, 42, 42/1, 81.. ZPP člen 226, 226/2.
konkurenčna prepoved - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje ravnanj toženke, ki kažejo na namero opravljanja konkurenčne dejavnosti, utemeljeno ni štelo kot kršitve obveznosti iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1.
Pravilna je ugotovitev, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve zoper toženo stranko, saj pisno opozorilo delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi delovne obveznosti iz 85. člena ZDR-1 ni akt delodajalca, zoper katerega je dovoljeno samostojno pravno varstvo skladno z ZDR-1.
Dedič, ki je dal izjavo, sicer lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), vendar ne v zapuščinskem postopku, temveč mora vložiti tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047182
OZ člen 837. ZGD-1 člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek v sporu majhne vrednosti - samostojni podjetnik - firma samostojnega podjetnika - posredniška pogodba - vzpostavitev stika - plačilo provizije za posredovanje - nesklepčna tožba - neutemeljen tožbeni zahtevek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvo posredniške pogodbe je posrednikova zaveza, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se mu zaveže, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena (837. člen OZ). Vzpostavitev stika med posrednikom in tretjim, s katerim se bo naročitelj pogajal o sklenitvi pogodbe, je odločilna za presojo, da je posrednik upravičen do dogovorjene provizije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046039
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 52.
plačilo odškodnine - renta - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - višina odškodnine
Pritožba utemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, temelječi na prvem odstavku 171. člen OZ, da je tožnik v deležu 10 % prispeval k nastanku škode. Presojo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da tožnik pred uporabo ni preveril brezhibnosti in varnosti lestve, da toženke o neprimernosti lestve in neprimernosti ter nevarnosti samega postopka montaže cevi za odsesavanje ni obvestil. Hkrati je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je na prvi pogled vidno, da je lestev stara, les, iz katerega je izdelana, pa dotrajan. Ob takšni lestvi, ki jo je tožniku zagotovila toženka, in ob odrejenem načinu dela ni podlage za presojo, da je tožnik z opustitvijo posebnega pregleda in obvestila sosprispeval k nastanku škode.
stroški postopka - oprava poizvedb - pribava podatkov - opomin pred tožbo - opozorilo - poziv na plačilo
Obe opozorili po vsebini predstavljata le seznanitev tožene stranke s kršitvijo ter z višino škode in poziv na plačilo, ne omenjata pa opozorila na vložitev tožbe oziroma morebitnih posledic. Zato navedenih opozoril ni mogoče šteti kot opominov pred tožbo.