NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045251
ZVEtL-1 člen 3, 19, 32. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiška knjiga - stvarne pravice na nepremičnini - vpis stvarne pravice - vpis v zemljiško knjigo - vrstni red vpisa - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo
V postopku za vzpostavitev (nedokončane) etažne lastnine mora sodišče ugotoviti samo vsebino tistih stvarnopravnih razmerij (stvarnih pravic), ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pri vpisu oblikovanja etažne lastnine, pa v zemljiški knjigi še niso vpisana. Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine, je treba upoštevati, da so v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja glede tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so že vpisani v zemljiški knjigi. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici pa sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati zato, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila SPZ in ZZK-1.
predlog za delno oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - ogrozitev dejavnosti
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 459,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
stroški postopka - oprava poizvedb - pribava podatkov - opomin pred tožbo - opozorilo - poziv na plačilo
Obe opozorili po vsebini predstavljata le seznanitev tožene stranke s kršitvijo ter z višino škode in poziv na plačilo, ne omenjata pa opozorila na vložitev tožbe oziroma morebitnih posledic. Zato navedenih opozoril ni mogoče šteti kot opominov pred tožbo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00047644
ZP-1 člen 113a, 113a/1.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - relevantna dejstva - prometna nesreča - vožnja pod vplivom alkohola - voznik začetnik
Kot je poudarilo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, se sodišče pri odločanju o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja omeji na presojo izpolnjevanja pogojev tj. ali je podan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Presojo, ali je izkazan utemeljen sum, pa sodišče opravi na podlagi opisanega dejanskega stanja prekrška v obdolžilnem predlogu ter dokazov priloženih k obdolžilnemu predlogu.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - vezanost na pravnomočne odločbe o prekršku - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločitve pa se sodišče v predmetnem postopku ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, s katerimi so storilcu izrečene sankcije za prekrške storjene v času preizkusne dobe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da pri ugotavljanju, ali je storilec dejansko storil hujši prekršek, sodišče glede na tretji odstavek 76. člena ZP-1 ni vezano na sodbo sodnika oziroma odločbo organa za prekrške, temveč ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00044817
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 269, 270, 270/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki - opis dejanja - nastanek premoženjske škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - predhodni preizkus obtožnega predloga - poprava obtožnega predloga
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v času domnevne storitve očitanih kaznivih dejanj veljal KZ-1E, ki je kot znak kaznivega dejanja določal tudi nastanek prepovedane posledice v smislu pridobitve nepremoženjske škode sebi ali drugemu, kar pa iz konkretnega dela opisa očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 ne izhaja. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa in točke 5 izpodbijanega sklepa je bil predlog sveta A. dne 15. 10. 2018 za razrešitev direktorice A. B. B. podan, ta predlog ni bil sprejet in zato tudi ni nastala prepovedana posledica. Povedano drugače očitek opisa ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ker je izostal opis posledice, do katere tudi dejansko ni prišlo.
Prvostopenjsko sodišče lahko v fazi predhodnega preizkusa vloženega obtožnega akta upravičenega tožilca pozove zgolj k popravi formalnih pomanjkljivosti obtožnega akta (drugi odstavek 270. člena ZKP), kar pa v nobenem primeru ne velja za ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti vloženega obtožnega akta, ki se nanašajo na sklepčnost takega obtožnega akta, zlasti takrat, ko je pod vprašaj, kot v konkretnem primeru, postavljen opis oziroma zadostna konkretizacija očitanega kaznivega dejanja.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh stranke v pravdi - več tožbenih zahtevkov - delni uspeh v pravdi - enotna odškodnina - renta - uspeh po temelju in višini - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je tožničin (skupni) uspeh v postopku na prvi stopnji upravičeno ugotavljajo kot aritmetično sredino uspeha glede zahtevanega enkratnega zneska odškodnine in glede zahtevka na plačilo rente (s katerim je tožnica v celoti propadla).
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotavljanju tožničinega uspeha glede zahtevka na plačilo (enkratnega) zneska odškodnine upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00044730
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-3, 458, 458/1. OZ člen 1019, 1019/1. URS člen 22, 49.
povrnitev pravdnih stroškov - sprememba odločitve o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - potni stroški odvetnika - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - kilometrina - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - razmerje med stranko in pooblaščencem - prosta izbira odvetnika - spremenjena sodna praksa - zloraba pravice - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedovoljen pritožbeni razlog - priznano dejstvo - prevzem poroštvene obveznosti - poroštvena izjava - subsidiarno poroštvo - poroštvena pogodba - poziv upnika na plačilo
Stališče prvega sodišča glede nepriznavanja pravdnih stroškov tožnice iz naslova kilometrine in delno urnine (odsotnosti odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko) sloni na stališču starejše sodne prakse, ki ni več sprejemljiva. Okoliščina, da ima pooblaščenec tožnice sedež svoje odvetniške pisarne v drugem kraju kot prvo sodišče, ni odločilna. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja pa temelji na zaupanju.
Prvo sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj ugotavlja, da je toženec soglašal s sklenitvijo poroštvene pogodbe in da je to soglasje izrazil s podpisom izjave o poroštvu, v teh razlogih sodbe pa je zajet tudi odgovor na toženčevo trditev, da nikoli ni (ne bi) bil pripravljen prevzeti poroštvene obveznosti.
pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - opis prekrška - vročitev predloga v izjavo
Prekrškovni organ ob predložitvi zahteve za sodno varstvo v pristojno reševanje sodišču prve stopnje podal obsežnejša pojasnila glede dejanskih in materialnopravnih vprašanj konkretnega prekrška, ki pa storilcu glede na razpoložljive podatke ni bil vročen pred izdajo izpodbijane sodbe.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče šteje, da so utemeljeni pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku, ker je bila z opisanim postopanjem sodišča storilcu kršena pravica do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046688
OZ člen 599. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - najem garaže - najemno razmerje - veljavna določila pogodbe - plačilo najemnine - imetnik pravice uporabe - lastništvo nepremičnine
Vprašanje lastništva garaže ne vpliva na veljavnost najemne pogodbe oziroma obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama (ob tem, da toženka ni trdila, da bi kdo tretji kot lastnik oziroma imetnik kakšne pravice na garaži uveljavljal svojo pravico do toženke v smislu 580. člena ZOR oziroma 599. člena OZ).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00044650
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 71. ZNP-1 člen 42.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - samomorilnost - duševna motnja - nujen ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Izvedenec ugotavlja, da je oseba še vedno hudo samomorilno ogrožena, nima apetita in je v treh mesecih shujšala za 5 kg, kar prav tako predstavlja hujše ogrožanje lastnega zdravja. To ogrožanje pa je posledica duševne motnje (paranoidne psihoze), zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
vožnja pod vplivom alkohola - javna cesta na zasebnem zemljišču - nekategorizirana cesta - nekategorizirana pot - parkirišče - cestni promet
Ob upoštevanju okoliščin, ki so izkazane z razpoložljivimi dokazi, makadamske poti, po kateri je vozil obdolženec v trenutku, ko ga je ustavila policijska patrulja, ni mogoče šteti za lokalno cesto in zato ni mogoče očitati obdolžencu, da je obravnavnega dne vozil po lokalni cesti v naselju Medlog in da je bil udeležen v javnem cestnem prometu.
Izvedeni dokazi kažejo, da bi sicer lahko šlo za druge nekategorizirane površine, ki se uporabljajo za cestni promet, vendar je potrebno upoštevati, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je vozil po lokalni cesti v naselju M. in ne po drugi nekategorizirani površini.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - javna dražba - izklicna cena - izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
ZFPPIPP določa, da se lahko pogodba o prodaji dolžnikovega premoženja sklene na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Zakon torej ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Ocena, ali bi bilo mogoče ugodnejšo ceno doseči z enim ali z drugim načinom prodaje, je zato odvisna od okoliščin konkretne prodaje.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Tožnica, rojena 10. 6. 1970, bi morala na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 imeti najmanj 8 let pokojninske dobe, kot ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Ker ima dokazanih le 5 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe (ne 6 let in 6 mesecev, kot je bilo sicer zapisano v obrazložitvi sodbe Psp 26/2018, a hkrati pojasnjeno, da tudi to ne bi zadoščalo za priznanje pravice do invalidske pokojnine), je tožbeni zahtevek na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnjen.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1 - 11. OZ člen 356, 356/1, 336, 336/1, 365, 369, 369/1, 369/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje terjatve - judikatne terjatve
Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046138
OZ člen 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 240. ZPP člen 285, 351, 351/1, 358, 358-2, 358-5.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - prihodki - stroški - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - dokazilo o plačilu - zmotna uporaba materialnega prava - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
OZ v tretjem odstavku 168. člena določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Sodna praksa je pri ugotavljanju izgubljenega dobička jasna: izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov, kot tudi obstoja posebnih okoliščin, je na tožeči stranki.
Tožničino utemeljevanje utesnjenega zahtevka zgolj kot znižanje prvotnega (ki ga je brez podrobnejše razčlenitve postavila v višini računa za predmetno blago, izstavljenega njenemu končnemu kupcu) za razliko med dobropisom ob vračilu zadevnega blaga dobavitelju in zaračunanimi ji stroški vračila tega blaga ne ustreza zgornji opredelitvi izgubljenega dobička. Dobropis ob vračilu blaga dobavitelju ne predstavlja prihodka, ki bi ga tožnica imela v primeru toženkine izpolnitve pogodbe in ne odhodka v zvezi s takim prihodkom, niti tovrstnih odhodkov ne predstavljajo zaračunani stroški vračila blaga, konkretnih navedb o strošku nabave zadevnega blaga pa tožnica ni podala. Tožnica tako svoj zahtevek materialnopravno zmotno utemeljuje na razliki med pričakovanim prihodkom ob prodaji zadevnega blaga končnemu kupcu in izposlovanim prihodkom ob vračilu tega blaga dobavitelju ter ne na podlagi zgoraj izpostavljenih pravo relevantnih spremenljivkah, ki (kot sistemska celota) opredeljujejo pravno priznano izgubo dobička.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev
Insolventni dolžnik, ki je fizična oseba in se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke in lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Za insolventnega osebnega dolžnika se glede prerekanja terjatve smiselno uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (64. člen ZFPPIPP).