začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045883
ZKP člen 149b, 149b/3. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3. URS člen 37.
komunikacijska zasebnost - varstvo tajnosti občil - pridobivanje podatkov - pridobitev IMEI številke - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije
V času izdaje odredb za prikrite preiskovalne ukrepe v letu 2016 je tretji odstavek 149.b člena ZKP določal, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Podatek o IMEI številki telefonskega aparata omogoča zgolj identifikacijo lastnika ali uporabnika določenega komunikacijskega sredstva. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da IMEI številka telefonskega aparata ne sodi med t. i. varovane prometne podatke, ki so zaščiteni s 37. členom Ustave RS in 8. členom EKČP, za katere pridobitev je potrebna odredba sodišča. Sama IMEI številka namreč ne omogoča razkritja ne vsebine komunikacije, ne udeležencev komunikacije, ne drugih okoliščin komunikacijskega prometa. Zato ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da IMEI številka pove bistveno več kot SIM. Kot sicer pravilno izpostavlja pritožnik, se sodba ESČP Benedik proti Sloveniji nanaša na dinamični IP naslov, pri katerem ugotovitev imena in priimka naročnika terja od ponudnika internetnih storitev, da pregleda podatke naročnikov v povezavi s telekomunikacijskimi dogodki, kar pa presega pričakovano zasebnost uporabnikov interneta. Statični IP naslov, ki je primerljiv z IMEI številko telefonskega aparata, pa je napravi dodeljen trajno in za identifikacijo uporabnika le-tega ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma komunikacijski dejavnosti, temveč operater pridobi podatek zgolj z vpogledom v svoje evidence.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj - izbirna pristojnost - kraj škodnega dogodka - kraj škodne posledice
Ni res, kar trdi pritožba, da iz navedb tožeče stranke izhaja, da so se pogajalci srečali v Sloveniji zgolj zaradi pregleda obeh družb s sedežem v Republiki Sloveniji, temveč tožeča stranka zatrjuje tudi, da je glavnina nepoštenih pogajanj potekala na sedežu odvetniške pisarne odvetnika A. A. v Ljubljani. To po oceni pritožbenega sodišča zadošča za zaključek o storitvi škodnega dejanja na območju Republike Slovenije.
Glede kraja nastanka škodljive posledice so odločilne le primarne škode, torej kraj, kjer je prišlo do neposrednega vplivanja na zavarovano pravno dobrino (predvsem telo ali premoženje). Ni pa bistveno, kje so nastale nadaljnje ali posredne škode.
ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/2, 286a, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339, 339/2-8. URS člen 22.
gradbena dela - sistem prekluzij - pravočasnost pripravljalne vloge - neupoštevanje vloge - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - pravica do meritorne odločitve - procesno gradivo - hitrost in ekonomičnost postopka - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke
Ustavno-sodna praksa je razmerje med 286. in 286.a členom ZPP že obravnavala in ga tudi pojasnila. Da poseg v pravico stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov s sistemom prekluzij ni nujno nedopusten, in da ne gre za prekomeren poseg v pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave, je odločilo že Ustavno sodišče RS v odločbi Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009
Odgovornost zakonodajalca, pa tudi sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi.
Nespoštovanje roka za predložitev vloge ima lahko za posledico njeno neupoštevanje (tudi na prvem naroku za glavno obravnavo) le ob predpostavki, da je stranka na to posledico predhodno opozorjena, kar smiselno izhaja tudi iz primerjave drugega odstavka 286. člena ZPP in šestega odstavka 286.a člena ZPP.
Celoten sistem prekluzij, tj. omejitve vlaganja pripravljalnih vlog bodisi na podlagi poziva sodišča bodisi brez njega, se po ZPP nanaša na fazo postopka po vložitvi tožbe in odgovora na tožbo. To pa je položaj, ko sta obe pravdni stranki v bistvenem že navedli vsa pravno relevantna dejstva in predlagali ustrezne dokaze.
Iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP izhaja, da se dopustnost oz. omejitev vlaganja pripravljalnih vlog brez poziva nanaša celo na fazo postopka po pripravljalnem naroku, iz česar je mogoče sklepati, da so (tudi v primeru, ko se pripravljalni narok opravi hkrati z glavno obravnavo) mišljene situacije, ko je dejansko stanje med strankama v zadostni meri razjasnjeno in predstavljeno sodišču in ko sta se stranki tudi o nasprotnih trditvah in dokazih druge stranke že imeli priložnost izjaviti.
Na način iz četrtega in petega odstavka 286.a člena (z vlogami brez poziva) se naj ne bi zbiralo osnovno procesno gradivo, potrebno za vsebinsko presojo spora na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ravnalo pravilno, saj pred razpisom naroka ni opravilo materialnoprocesnega vodstva in je povsem pasivno sprejemalo ravnanja oziroma opustitve tožene stranke v tem postopku. Z ozirom na to, da se tožena stranka ni odzvala na dopolnitev tožbe (predlog za izvršbo ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP), je bilo prvostopnemu sodišču že ob razpisu naroka za glavno obravnavo znano, da uresničitve obeh načel (izdaje materialno pravilne sodbe in koncentracije postopka) ne bo mogoče doseči zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva.
ustavitev pravdnega postopka - pravni interes tožeče stranke za pritožbo - pravni interes za pritožbo - prijava terjatve v stečajnem postopku - v stečaju priznana terjatev
Priznana terjatev ima enak učinek kot pravnomočna sodba. Tega sicer ne določa noben predpis, smiselno pa to izhaja iz določila osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Po tem določilu takrat, kadar je vtoževana terjatev v stečajnem postopku priznana, preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
Ker je stečajni upravitelj vtoževano terjatev v celoti priznal, pritožnica za izid pravde nima pravnega interesa, pa tudi za pritožbo proti kakršni koli prvostopenjski odločitvi ne, saj s pritožbo ne more doseči boljše odločitve.
Drugi dolžnik izpodbija dokazni pomen javne listine v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.
Vendar dolžnik za pritožbene navedbe ni predlagal nobenega dokaza.
URS člen 8, 26, 27, 31.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZPIZ-1 člen 19.. ZPIZ-2 člen 6, 6/1, 6/2, 16.. ZMEPIZ-1 člen 22, 45.. ZPIZ-2B člen 37.. BMKSZ-A člen 4, 7, 8, 8/2, 9, 10, 10/1.
lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - izvzem iz obveznega zavarovanja - meddržavni sporazum
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca.
Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.
ZIZ člen 44, 44/3. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 365, 366, 366/1.
zastaranje - ugovor zastaranja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pretrganje zastaranja
Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Vendar pa zaradi posebne narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe,zastaranje v takem primeru ne začne teči (že) takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj).
Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).
Ker zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava.
Pravni interes je predpostavka za vložitev vsake tožbe ter je ta podan, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti.
Pravni interes za predmetno tožbo tožnik utemeljuje z navedbo, da je zoper prvega toženca vložil tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. To tožniku ne daje pravnega interesa za predmetno ničnostno in izbrisno tožbo, saj mu morebitna ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice druge toženke ter ponovna vknjižba lastninske pravice prvega toženca in zaznamba spora, ne bi prinesla nobene pravne koristi. Vknjižbe služnosti s tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči, zato nima pravnega interesa za takšno tožbo.
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje o zavrženju tožbe lahko odločilo zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe in tožbe ne bi smelo vročati v odgovor. Po 275. členu ZPP namreč sodišče, kadar ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Torej že sam zakon dopušča možnost, da predsednik senata počaka z odločitvijo o morebitnem zavrženju tožbe do prejema odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje očitno zgolj na podlagi navedb tožnika v tožbi še ni imelo zadostne podlage, da bi odločilo o zavrženju, ampak je slednje storilo po prejemu odgovorov na tožbo.
Pred presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka mora sodišče ugotoviti, ali je tožba dopustna. Izpolnjene morajo biti procesne predpostavke, torej okoliščine, ki jih določa procesni predpis (ZPP) in ki morajo biti podane, da sodišče tožbo sploh sme vsebinsko obravnavati. Procesne predpostavke se med drugim nanašajo na sporni predmet, da že ne teče pravda o isti stvari, da o isti stvari ni že pravnomočno odločeno oziroma sklenjena sodna poravnava ter da obstaja pravni interes tožnika za tožbo tj. pravovarstveni interes. Če sodišče ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje njene utemeljenosti.
Za vložitev ugotovitvene tožbe so v drugem odstavku 181. člena ZPP alternativno določene tri procesne predpostavke, med drugim pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi sicer predpostavlja oziroma domneva. Vendar je takšna domneva pravnega interesa izpodbojna. Tožnik v predmetni zadevi vlaga tožbeni zahtevek na ugotovitve ničnosti predmetne kupoprodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ponovni vpis zaznambe spora. Tožba tožnika tako vsebuje ugotovitveni in dajatveni zahtevek in je po svoji vsebini ničnostna ter izbrisna tožba, ki jo ureja 243. člen ZZK-1. Čeprav je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, po katerem tožniku za ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati posebnega interesa, če je postavljen skupaj z dajatvenim zahtevkom, pa slednje ne pomeni, da pravni interes za tožbo kot procesna predpostavka ni potreben. Ta mora biti vselej podan do glavnega predmeta spora. V primeru izbrisne tožbe se pravni interes torej domneva in ga ni treba posebej izkazovati, vendar pa je takšna domneva izpodbojna in v predmetni zadevi tudi izpodbita.
Cilj tožnika, ki ga zasleduje s predmetno pravdo je vpis priposestvovane stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa slednjega s predmetno tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči. Njegov pravni položaj se ne glede na izid pravde ne bo spremenil. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo lahko doseže na drug način.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53. ZPP člen 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
duševno zdravje - duševne motnje - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - zmožnost presoje realnosti - samomorilnost - potrebno zdravljenje - bolezenska stanja - uspešnost zdravljenja
Izkazano je torej, da pritožnik ogroža svoje življenje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi ogrožal zdravje drugih, opisano ogrožanje pa je posledica pritožnikove duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, s tem, da je čas zadržanja pritožnika na oddelku pod posebnim nadzorom določen glede na pričakovano uspešnost zdravljenja, ko bo pritožnik sposoben samostojno sodelovati v milejših oblikah zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046138
OZ člen 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 240. ZPP člen 285, 351, 351/1, 358, 358-2, 358-5.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - prihodki - stroški - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - dokazilo o plačilu - zmotna uporaba materialnega prava - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
OZ v tretjem odstavku 168. člena določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Sodna praksa je pri ugotavljanju izgubljenega dobička jasna: izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov, kot tudi obstoja posebnih okoliščin, je na tožeči stranki.
Tožničino utemeljevanje utesnjenega zahtevka zgolj kot znižanje prvotnega (ki ga je brez podrobnejše razčlenitve postavila v višini računa za predmetno blago, izstavljenega njenemu končnemu kupcu) za razliko med dobropisom ob vračilu zadevnega blaga dobavitelju in zaračunanimi ji stroški vračila tega blaga ne ustreza zgornji opredelitvi izgubljenega dobička. Dobropis ob vračilu blaga dobavitelju ne predstavlja prihodka, ki bi ga tožnica imela v primeru toženkine izpolnitve pogodbe in ne odhodka v zvezi s takim prihodkom, niti tovrstnih odhodkov ne predstavljajo zaračunani stroški vračila blaga, konkretnih navedb o strošku nabave zadevnega blaga pa tožnica ni podala. Tožnica tako svoj zahtevek materialnopravno zmotno utemeljuje na razliki med pričakovanim prihodkom ob prodaji zadevnega blaga končnemu kupcu in izposlovanim prihodkom ob vračilu tega blaga dobavitelju ter ne na podlagi zgoraj izpostavljenih pravo relevantnih spremenljivkah, ki (kot sistemska celota) opredeljujejo pravno priznano izgubo dobička.
V tem primeru gre za tehtanje neugodnih posledic na eni strani za gospodarsko družbo in na drugi strani za fizično osebo. Posledice za tožečo stranko v primeru neizdaje začasne odredbe so hujše in širše, vplivajo lahko ne le neposredno na njeno poslovanje in obstoj, ampak tudi na njene zaposlene, dobavitelje itd. Posledice za toženo stranko v primeru izdaje začasne odredbe so milejše, slednja ima individualni interes in še tega zavarovanega z zastavno pravico na vitalnem delu podjetja tožeče stranke. Pri taki odredbi je vsebina lahko vse, kar brani obstoječe pravno stanje in se s tem ohranja smisel sodnega postopka. Smisel tega sodnega postopka je, da tožena stranka počaka z izvršbo do pravnomočnega končanja postopka po tožbi.
Sodišče prve stopnje je torej ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot pavšalen, ker tožena stranka že pravno relevantnih dejstev v zvezi z zatrjevano napako nabavljenega blaga ni podala. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z dokazi. Stališče pritožnice, da njen ugovor ni bil pavšalen, ker je k ugovoru priložila dokaze, se tako izkaže za neutemeljen.
ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje in jim dolžnik ni nasprotoval, ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/3.
procesna legitimacija upnika - prijava terjatve - prijava hipoteke - ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - osnovni seznam preizkušenih terjatev
298.a člen ZFPPIPP določa posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, po 1. točki drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP velja (kot pravna fikcija), da sta v stečajnem postopku (pravočasno) prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, vknjiži hipoteka, zaradi pravne fikcije začetka učinkovanja vpisov, določene v 5. členu ZZK-1, tudi za te položaje velja pravna fikcija pravočasne prijave. Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.
SPZ člen 175, 177, 177/1, 177a. ZFPPIPP člen 281, 282, 282/2, 298a, 298a/2.
stečajni postopek - terjatev zavarovana z zastavno pravico - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - nepravočasna prijava terjatve - smiselna uporaba pravil
Upnik zavarovane terjatve mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00045544
ZZK-1 člen 68, 73, 73/2. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3. SPZ člen 49, 49/1.
zaznamba vrstnega reda - pridobitev lastninske pravice - obvestilo o spremembi lastništva - obratovalni stroški in stroški upravljanja
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini. To izhaja iz prvega odstavka 17. člena SZ-1, po katerem mora vsak etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice in iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, ki nastanejo po tem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice v skladu s prvim odstavkom 17. člena SZ-1.
Navedeno pomeni, da zakon obveznost plačila terjatev iz naslova upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe v takšnem primeru veže na obvestilo upravniku o spremembi lastništva. In vse do obvestila upravnika o spremembi lastništva posameznega dela, odgovarja prvotni (etažni) lastnik,